c S
Poenostavitve javnega naročanja 19.03.2014 Novela  Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) ukinja postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi, natančneje ureja postopek male vrednosti, ki se tudi poenostavlja, ter opredeljuje izjeme od obveznega obdobja mirovanja.

Novela temeljito posega na področje javnih naročil male vrednosti, saj dviguje pragove vrednosti, za katere se postopki štejejo za naročila male vrednosti, postopek pa se tudi poenostavlja. Postopki naročil male vrednosti se izvedejo, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 20.000 evrov in nižja od 134.000 evrov ter pri naročanju gradenj enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 274.000 evrov (primerjalnik besedila 24. člena).

Poenostavitve postopka oddaje naročila male vrednosti omogočajo večjo fleksibilnost postopka. Skladno z novelo tako naročniku ni več treba sprejeti sklepa o začetku postopka javnega naročanja, natančneje pa so vprašanja razpisne dokumentacije, izkazovanja izpolnjevanja zahtev naročnika in preveritev ponudb v postopku oddaje naročila male vrednosti urejena v novem 95.a členu. Med drugim bodo naročniki namesto predložitve dokazil lahko še vedno zahtevali le izjavo ponudnika o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ter izpolnjevanje meril za izbor, ter preverjali takšno izjavo, če bodo ocenili, da je to potrebno ali če bodo dvomili v resničnost navedb v izjavi. V vseh ostalih postopkih, ne pa tudi v postopku male vrednosti, morajo naročniki preverjati obstoj in vsebino navedb v ponudbi (razen, če dvomijo v resničnost ponudnikovih izjav).

Gospodarnejše in učinkovitejše javno naročanje se zagotavlja tudi z uvedbo instituta spremembe ponudbe (primerjalnik besedila 78. člena). Novela sledi vzoru predloga nove zakonodaje EU na področju javnega naročanja ter omogoča, da ponudniki svoje ponudbe ne samo dopolnjujejo, temveč tudi spreminjajo. Spreminjajo se lahko formalno nepopolne ponudbe, v delu, v katerem niso popolne. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.

Da bi preprečili zlorabe dopolnitev in sprememb ponudb, so z zakonom določeni pogoji za njihovo spreminjanje. Ponudbe tako ni mogoče dopolniti ali spremeniti v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na razvrstitev glede na merila za izbor in razmerje do morebitnih ostalih ponudb ter v delih, ki se nanašajo na predmet ponudbe in tehnične specifikacije. Prav tako ni dopustno spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke ali skupne vrednosti ponudbe, razen če bo naročnik na način, predviden v zakonu, v soglasju s ponudnikom popravljal računsko napako v ponudbi. Z uvedbo instituta spremembe ponudb naj bi se zagotovilo gospodarnejše, uspešnejše in učinkovitejše javno naročanje.

Novela opredeljuje tudi izjeme od obveznega obdobja mirovanja. Tega ni treba upoštevati v postopkih s pogajanji brez predhodne objave ter če je v postopku javnega naročanja prejel le eno ponudbo (primerjalnik besedila 79.a člena). Da se zagotovi nadzor nad postopki javnega naročanja, v katerih se uporablja izjema od obdobja mirovanja, novela določa, da morajo naročniki v obvestilu o oddaji naročilu, ki ga objavijo na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU, uporabo izjeme posebej utemeljiti.

Poleg opisanih sprememb novela prav tako nadomešča do sedaj obvezna soglasja nadzornega organa oziroma vlade nadomeščajo z obveznim obveščanjem, pri nujnih javnih naročilih pa se omogoča hitrejša sklenitev in izvedba tovrstnih javnih naročil.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.