V zadevi gre za angleškega delavca gospoda Lock-a, prodajnega svetovalca v družbi British Gas, ki je poleg redne plače mesečno dobil plačan tudi določen bonus. Bonus je bil variabilen (odvisen od dejansko dosežene prodaje, od števila in vrste novih pogodb), vendar je znašal približno 60 % celotne plače.
Konec decembra 2011 je gospod Lock vzel dva tedna dopusta, med katerim je prejemal redno plačo in provizijo, ki jo je prislužil v tednih pred tem. Problem, tudi za ta primer, je nastal v mesecih po dopustu, ko je gospod Lock prejel manjše plačilo od običajnega, manjkala je provizija iz obdobja, ko je bil na dopustu. Lock je vložil tožbo, angleško sodišče v Leicester-ju pa je na sodišče EU naslovilo predhodno vprašanje (razlaga 7. člena direktive 2003/88), ali se mora provizija vključiti v nadomestilo plačila za čas dopusta in če se temu pritrdi, kako se izračuna primeren znesek provizije.
V mnenju generalni pravobranilec pojasnjuje, da mora biti Lock poplačan zaradi dejstva, da v času dopusta ni mogel prodajati in tako zaslužiti provizije. S tem se daje smisel dopustu, saj je namenjen počitku in sprostitvi, da delavec ne razmišlja o manjšem plačilu zaradi dopusta in zaradi tega vzame manj dopusta ali ga celo ne vzame. Generalni pravobranilec je pojasnil, da je provizija gospoda Lock-a neposredno vezana na delo, ki ga običajno opravlja. Čeprav se provizija mesečno spreminja, pa vendarle predstavlja stalni mesečni dodatek, s čimer se smatra (in pričakuje) kot del plače.
Stališče družbe British Gas, da višina plačane provizije že upošteva dejstvo, da delavec le-te ne bo ustvaril med dopustom, je bilo zavrnjeno.
Generalni pravobranilec je za izračun primerne provizije predlagal, da se vzame povprečje provizij, ki jih je delavec dobil v nekem reprezentativnem obdobju, npr. v zadnjih 12 mesecih.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
