c S
Najvplivnejši pravniki kritično o korupciji in najhujših kršitvah človekovih pravic 10.12.2013

Najvplivnejši pravniki se strinjajo, da je trenutno eden najhujših problemov pri nas korupcija. Menijo, da bi bilo treba ustvariti tako politično kulturo, v kateri bi lahko s pravnim redom prisilili odgovorne k poštenemu upravljanju državnega premoženja. Z "nesrečnim" nacionalnim interesom, ki je varoval slovenske banke pred tujimi vlagatelji, smo favorizirali določene ljudi, da so lahko prišli do večmilijonskih kreditov.

>>>  VIDEO: Posnetek celotne razprave z okrogle mize

Okrogle mize, s katero se že tradicionalno končuje izbor, so se udeležili letošnji najvplivnejši pravniki: dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, ddr. Klemen Jaklič, mag. Jože Kozina, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Ernest Petrič in dr. Andraž Teršek. Razprave se nista udeležila le mag. Goran Klemenčič in Nataša Pirc Musar, ki sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila. Direktor družbe IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija portal IUS-INFO, mag. Tomaž Iskra je navzočim najvplivnejšim pravnicam in pravnikom podelil priznanja in jih povabil k razpravi.


Letošnja okrogla miza je bila prav na dan človekovih pravic, ob  65. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, torej na dan, ko o njih lahko govorimo in celo moramo govoriti. Organizator je zato k vodenju okrogle mize povabil varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki se že nekaj let uvršča med izbrano deseterico najvplivnejših pravnic in pravnikov.

Nussdorferjeva je začela z mislijo Rudija Kerševana, »da si je volk nadel ovčje krzno in odšel v svet. Ker mu je bilo med ljudmi najlepše, je med njimi tudi ostal.« V nadaljevanju je razmišljala: »Koliko "volkov", pa ne tistih redkih v slovenskih gozdovih, je med nami, v tej majhni Sloveniji? Zakaj tako radi rečemo: človek človeku volk. Smo res tako krvoločni, da ne prizanašamo niti šibkejšim? Je uspeh zagotovljen le močnim, komolčarjem, ljudem, ki plezajo tudi preko trupel, mnogi pa se kljub ugrizom, ranam in brazgotinam niso ničesar naučili? Nam je tako življenje resnično všeč, ali smo se nanj preprosto navadili? Kakšno popotnico dajemo mladim?«

Razprava


Razprava se je začela z najbolj aktualno temo v teh dneh, in sicer s korupcijo in ugibanjem o odstopu Komisije za preprečevanje korupcije. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miro Cerar je poudaril, da so prvi in glavni krivec za korupcijo tiste politične stranke, ki so se v zadnjih desetih, petnajstih letih in več menjavale na oblasti in na neki način tudi sodelovale pri različnih kaznivih dejanjih, jih dopuščale ali jim niso bile kos.

Glede sprememb volilnega sistema je dr. Cerar menil, da je najprej nujen konsenz. »Če ga politika ni sposobna doseči, naj se raje posveti drugim problemom. Če bi se konsenz dosegel, sem tudi sam za spremembo volilnega sistema,« je dodal.

Razprava

Dr. Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet se je zavzel za kombinirani volilni sistem predvsem zaradi možnosti, da nekdo ne voli le politične stranke, ampak tudi konkretno osebo. Napoveduje, da bo prej ali pozneje prišlo do zatona strank, in kot je dejal, je strankokracija namenjena sama sebi in političnim veljakom, ki si pravzaprav le podajajo različne funkcije.

Glede splošnega stanja v Sloveniji in svojega dela je dr. Pavliha menil, »da dobrega učitelja odlikujejo tri lastnosti: akademsko znanje, osebnostna morala in etična integriteta ter prijaznost. V Sloveniji manjka predvsem tretja lastnost, ki pa je povezana s prvima dvema. Če pedagog to vnese v razred, ne le izobražuje, ampak vzgaja.«

Razprava

Eden bistvenih problemov, ki jih bomo morali rešiti, če se bomo hoteli izviti iz težav in krize, je po besedah ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča splošno stanje slovenske družbe;  ta je nabita z negativnim nabojem, sovraštvom in tudi zanikanjem dosežkov tistih, ki so nekaj ustvarili. Opozoril je na sistemsko korupcijo, s katero se bomo po njegovem mnenju lahko resno spopadli šele, ko bomo posekali korenine, ki jo omogočajo. Razlog korupcije vidi v velikem deležu državnega premoženja, kar omogoča koruptivna dejanja. Kot večina tranzicijskih držav je Slovenija podedovala šibko pravno kulturo. »Pravna kultura se gradi počasi, v glavi posameznikov. Izpolnjevanje obveznosti, plačevanje davkov, prispevkov, plač zaposlenim, spoštovanje načela pacta sunt servanda itd., vse to je v naši državi težavno. To kaže na nizko pravno kulturo. Vendar se bomo zgolj s pravno kulturo težko spopadli s korupcijo,« je poudaril.

dr. Ernest Petrič

Tožilec mag. Jože Kozina, član Specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala, se je dotaknil razlogov za nastanek bančne luknje. Vpetost politike je bila velikokrat sprožilec za posojila. Z "nesrečnim" nacionalnim interesom, ki je varoval slovenske banke pred tujimi vlagatelji, smo favorizirali določene ljudi, da so prišli do večmilijonskih kreditov za naskok na podjetja, s čimer pa se je ogrozilo samo podjetje in celotno okolje, v katerem je podjetje delovalo.

»Bojim se, da se bo vse skupaj ponovilo, če ne bomo vzpostavili neke povsem druge korporacijske, pa tudi bančne kulture, nekaj je treba narediti, da se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki jih zdaj ni,« je poudaril mag. Kozina.

Razprava

V zvezi z vprašanji evropskega prava in človekovih pravic je dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete menila, da je skepticizem do Evropske unije neupravičen. »Tega, da so nekatere države v slabem stanju, ne moremo pripisovati Evropski uniji. To bi ji lahko očitali le, če bi delila denar kar tako, brez pogojev, določenih za njena posojila. Gre za entiteto, ki povezuje vse države članice.« Na vprašanje v zvezi z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu je dr. Hojnikova odgovorila, da se je direktiva pripravljala že dolgo in ne prinaša revolucionarnih sprememb, saj je Sodišče Evropske unije začelo priznavati to pravico že pred leti. »Direktiva je le kompromis, saj gre za zelo občutljivo področje. Čezmejne zdravstvene storitve ne morejo biti povsem proste, saj so premije posameznih držav različne,« je dodala.

V zvezi s svobodo medijev in spletno komunikacijo, ki za mnoge ni prijazna in lahko pomeni tudi kršitev človekovih pravic, je dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem poudaril, da tisto, kar se je v medijih obravnavalo kot sovražni govor, ni bil sovražni govor. V medijsko obravnavanih primerih spornega govora namreč niso bile izpolnjene tiste značilnosti govora, ki v teoriji svobode izražanja opredeljujejo sovražni govor kot koncept. »V sovražni govor ne spada niti primer »trenerk s Fužin«, ki je bil medijsko zelo izpostavljen." O sovražnem govoru se prepogosto polemizira nestrokovno in s sveto preproščino. Tudi napadalnega govora je malo, hkrati pa ga ni mogoče enačiti s sovražnim govorom, ker gre spet za poseben koncept. Res pa je, da imamo ogromno zelo žaljivega govora.

Razprava

Na vprašanje, ali je nekdo recimo zato, ker je Slovenec, že ob rojstvu diskriminiran, ker ima manjše življenjske možnosti kot nekdo, ki je rojen drugje, je ddr. Klemen Jaklič, ki je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, magistriral in doktoriral na Harvardu ter še enkrat doktoriral na Oxfordu, odgovoril: »Samo dejstvo, da se rodiš v neki državi, ki je manj močna ali efektivna kot druga, je inherentna diskriminacija. Rojstvo v deprivilegirani državi vpliva na to, da ne boš imel enakih možnosti, kot tisti, ki se je rodil v bolj učinkoviti državi. Naloga Evropske unije je zato prav v izravnavanju teh demokratičnih deficitov.«

Vlasta Nussdorfer je razpravo končala z mislijo: »Ta dan človekovih pravic si bomo gotovo zapomnili po mnogih iskrenih in iskrivih mislih. Demokracija je vladala tudi v tej razpravi in upam, da bo vladala še naprej, saj si želim pravno in socialno državo.«