Agencija za energijo je v uvodnem delu poročila o stanju energetike v letu 2022 povzela ukrepanje države, torej prejšnje in zdajšnje vlade ter večine v DZ-ju. Gre npr. za regulacijo cen in za začasno znižanje ali neplačevanje dajatev. Po izračunih agencije bi se skupni letni strošek oskrbe z električno energijo ob neupoštevanju protidraginjskih ukrepov lani s 615,20 evra zvišal na 793,60 evra. Ko pa se vračunajo ukrepi, so skupni stroški lani dosegli 617,20 evra, kar pomeni, da je državi cenovni šok uspelo nevtralizirati.
Če pa se iz izračunov izloči omrežnina, katere plačevanje je prejšnja vlada zamrznila za obdobje od 1. februarja do 30. aprila, to pa ni bil eden od priporočenih ukrepov Evropske komisije, je razbremenitev še vedno precejšnja, a popolne nevtralizacije ni. Skupni letni strošek se je tako s 365,80 evra v 2021 zvišal na 420,50 evra, brez ukrepov države pa bi dosegel 518,70 evra.
Pri plinu je bil medtem učinek državnih ukrepov precej manj izrazit. Brez ukrepov države bi se skupni letni strošek oskrbe z zemeljskim plinom za gospodinjstva zvišal s 527,60 evra na 810,40 evra. Ko pa se vračunajo ukrepi države, je po izračunih agencije dosegel 731,80 evra.
Po navedbah agencije se je povprečna letna končna cena za značilnega gospodinjskega odjemalca lani glede na 2021 znižala za 0,5 odstotka. Medtem ko je znesek za samo dobavljeno energijo narasel za 27,8 odstotka, so ceno zniževali za 16,4 odstotka nižji skupni strošek omrežnine ter nižji DDV, trošarine in nekatere druge dajatve.
>> Več: Ukrepi za gospodinjstva lani nevtralizirali cenovni šok pri elektriki, cene za podjetja precej višje
