c S

Državni zbor znova podprl novelo zakona o izvrševanju proračunov

12.06.2023 08:26

Državni zbor je po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno odločal o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 ter jo podprl. Vlada je v mnenju, ki ga je sprejela glede vloženega veta, poudarila, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila izpostavljena, ob hkratni skrbi za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Sprejeti rebalans proračuna za leto 2023 je kljub očitkom državnega sveta usmerjen k podpori gospodarstvu in pomoči državljanom. Ker so razmere na trgu energentov danes bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri jesenski pripravi proračuna za leto 2023, je bilo mogoče rezervo za ta namen v rebalansu proračuna prilagoditi dejanskim razmeram na trgu.

Raven izdatkov za investicije in investicijske transfere se v rebalansu ohranja v enaki višini, kot je bilo načrtovano v spremembah poračuna za leto 2023. K temu bo prispevalo črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020, finančne perspektive 2021-2027 in Mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg tega so v rebalansu proračuna načrtovane tudi razvojne spodbude za gospodarstvo.

Vlada je odločno zavrnila trditve, da reprezentativnih združenj občin ne obravnava kot enakovrednih partnerjev. Dogovarjanje o višini povprečnine sodi med njene prioritete predvsem v postopku priprave državnega proračuna. Vlada je ob tem v nezavidljivem položaju, saj dogovor želi skleniti, pri tem pa nosi odgovornost za vzdržnost javnih financ. Upoštevanje razvojnih ambicij države in zakonskih obveznosti ob hkratnem upoštevanju fiskalnih zavez vlado sili, da mora v postopkih usklajevanja doseči tak dogovor, ki bo tudi v prihodnjih letih vzdržen za javne finance tako na državni kot na lokalni ravni. Leta 2024 bodo namreč znova veljala fiskalna pravila.

Ob tem občine že na podlagi veljavnih predpisov prejmejo dodatna sredstva iz državnega proračuna. Pri sklepanju dogovora o višini povprečnine oziroma njenem dvigu na 700 evrov je vlada sicer že upoštevala dvig plač, dogovorjen oktobra lani, prav tako je upoštevala inflacijo v višini 8,1 odstotka. V rebalansu so med drugim zagotovljena tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki bodo letos višja kot lani, ter sofinanciranje programov in investicij na lokalni ravni.

Poleg tega je na odhodke občin pozitivno vplivala določitev najvišje drobnoprodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Regulacija bo veljala celo leto 2023. Prav tako je vlada pripravila različne ukrepe, ki bodo omilili podražitve vrtcev za starše, višajo pa se tudi pragovi za socialne transferje, ki bodo višji in staršem lažje dostopni.

Po mnenju vlade sprejeti rebalans proračuna za leto 2023 omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila v predlogu odložilnega veta izpostavljena, ob hkratni skrbi za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

  • Direktorat za proračun
  • Ministrstvo za finance