V neskladju z ustavo je deveti odstavek v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena > zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Drugi odstavek 112. člena v 1. točki določa, da mora minister za pravosodje začasno ustaviti imenovanje osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona (kazniva dejanja, storjena z naklepom, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter določena kazniva dejanja tudi za primere, kadar so izvršena iz malomarnosti), in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.
Deveti odstavek 112. člena določa obveznost sodišča, da upravitelja, čigar imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno, razreši v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan.
Poseg v ustavno pravico do svobode dela ni sorazmeren
Medtem ko zakonodajalec prepoved vodenja postopkov že ob pravnomočni obtožnici ali razpisani glavni obravnavi (in ne šele npr. ob pravnomočni obsodbi) utemeljuje s tem, da je med pogoji za izdajo dovoljenja upravitelju tudi "javno zaupanje", pa je ustavno sodišče presodilo, da poseg v ustavno pravico do svobode dela ni sorazmeren.
"Da bi bil poseg ustavno dopusten, mora biti nujen za dosego cilja. Poseg v obravnavanem primeru zadosti merilu nujnosti, če je zasledovani cilj zaupanja v delovanje upraviteljev in objektivne integritete postopkov insolventnosti enako učinkovito mogoče doseči le na zakonsko urejen način in ne obstajata niti možnost dosega cilja brez posega niti blažji način, ki bi v manjši meri posegel v pravico do svobode dela v zvezi s prosto izbiro zaposlitve (49. člen Ustave)," piše ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je DZ-ju določilo enoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti, do takrat pa se izpodbijane določbe vseeno uporabljajo.
>> Več: Insolvenčna zakonodaja je v delu, ki omejuje delo upravnikov, če so česa obtoženi, neustavna
