Z zakonom o zaščiti prijaviteljev se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU-ja. Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.
Zakon prinaša ukrepe za zaščito ljudi, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Po zakonu se rok za vzpostavitev prijavnih poti za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi izteče 23. maja letos, za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, pa 17. decembra.
Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejetje notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. Kot še navajajo, so v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije za lažjo implementacijo zakona pripravili vzorce različnih dokumentov. V marcu pripravljajo tudi spletne seminarje za posamezne skupine zavezancev, namenjeni bodo ljudem, ki bodo odgovorne za vzpostavitev prijavnih poti. V nadaljevanju pa bodo pripravili tudi seminarje za zaupnike.
Zakon o zaščiti žvižgačev sicer določa tudi prepoved povračilnih ukrepov in ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Prijaviteljem zakon tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.
>> Več: Veljati je začel zakon o zaščiti žvižgačev, v kazenskem zakoniku nekaj sprememb
