Vladna novela zakona o javnem naročanju v zakon vnaša odločbo ustavnega sodišča, ki je maja lani ugotovilo, da je del zakona v neskladju z ustavo. Po spremembah, potrjenih konec leta 2015, je namreč med drugim določil, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni slovenski organ, organ druge članice EU-ja ali organ tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v povezavi z delovnim časom in zakonsko določenimi počitki, pa tudi v zvezi s plačilom za delo, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo izrečena globa za prekršek.
Odločba sodišča v zakon "prinaša razširitev pogojev za naknadno razvezo pogodb, in sicer dodaja še kazniva dejanja, medtem ko v primeru popravnih ukrepov dodaja še prekrške in tudi v takem primeru omogoča nadaljevanje postopka javnega naročila", je danes dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič.
Poleg tega novela vsebuje še nekatere dopolnitve za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja. Ob tem se na primer določa obveznost naročnika o predhodnem obveščanju ustreznih nadzornih organov o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za kršitev te obveznosti je predlagan nov prekršek.
Predstavitev stališč poslanskih skupin so začeli v SDS-u. Žan Mahnič je povedal, da ob noveliranju zakona o javnem naročanju vedno preverijo, ali spremembe prinašajo poenostavitve postopkov ali jih še bolj zapletejo. "Zadnja novela ni v duhu debirokratizacije, hitrejše in učinkovitejše države," je povzel mnenje SDS. Ker pa novela implementira odločbo ustavnega sodišča, ji danes niso nasprotovali.
>> Več: Novela zakona o javnem naročanju z zeleno lučjo DZ-ja
