Sindikati na podrobnosti reforme plačnega sistema čakajo že tri mesece. Vlada je izhodišča za reformo potrdila na koalicijskem vrhu, nekatere usmeritve vlade pa sta takrat predstavila premier Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Vladna stran načrtuje, da se bo s sindikati najprej lotila pogajanj o odpravi plačnih anomalij, nato bi sledili pogovori o širši reformi, za katero bi si vzeli več časa.
V javnem sektorju namerava vlada odpraviti plače, ki so nižje od minimalne. Med najnižjo in najvišjo bi ob tem vzpostavili razmerje ena proti sedem in poiskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. Plačna razmerja pa bi po novem urejali znotraj t. i. plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja. Kot je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar, je novost, ki se neuradno omenja, tudi zmanjšanje razpona med plačnimi razredi, in sicer z zdajšnjih štirih odstotkov naj bi se zmanjšal na tri.
Koliko bo plačna reforma stala uradno, ni znano. Minister za delo Luka Mesec je omenjal znesek 800 milijonov, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik o številkah, tudi neuradnih, ni govorila. O konkretnih številkah za zdaj ne želi govoriti niti premier Robert Golob. "V vsakem primeru bomo sledili cilju, da nam skozi leta skozi prihranke te reforme uspe vzpostaviti trajen vir za zagotavljanje mase plač za javni sektor. Končne številke pa šele na podlagi pogajanj, nič prej," je premier dejal prejšnji teden. Začetno povišanje mase plač po reformi naj bi se povrnilo v štirih letih zaradi sprememb napredovanja, s tem pa naj bi se reforma sama poplačala.
>> Več: Vlada bo sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za plačno reformo
