Državni svetnik Mitja Gorenšček je spomnil, da je ustavno sodišče že novembra 2018 odločilo, da je zakon o DS-ju v nasprotju z ustavo, ker je ureditev pravnega varstva v postopku volitev v DS nezadostna in nejasna ter ne omogoča izvajanja ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Novela po njegovih besedah odpravlja ugotovljene neustavnosti tako, da na celovit način ureja volilni spor pri volitvah v DS. Pri tem sledi cilju čimprejšnjega konstituiranja nove sestave DS in varovanja poštenosti volitev, je dodal.
Novela sicer tudi podaljšuje časovni razpon za razpis volitev v DS. Trenutna ureditev se je v praksi namreč izkazala za neprimerno, saj imajo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti premalo časa za volitve predstavnikov v volilno telo in postopek določanja kandidatov.
Prav tako se spreminja člen, ki ureja razpis ponovnih volitev. Te bo razpisala Državna volilna komisija (DVK), ne več pristojna volilna komisija, saj bo DVK sprejel akt o izidu volitev in pri odločanju o ugovoru morebiten sklep o ponovnih volitvah.
Zakonitost volitev v naknadnem volilnem sporu pa bo presojalo vrhovno sodišče, pri čemer bo lahko delno ali v celoti razveljavilo volitve oziroma naložilo DVK-ju sprejetje novega akta o izidu volitev.
>> Več: Poslanci med drugim potrdili zakona o DS-ju in o jamstvu za pomoč Ukrajini
