c S
58. dopisna seja Vlade Republike Slovenije 24.01.2023 16:20

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela uredbi o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja in o subvencijah za nakup lesnih peletov.

Vlada izdala Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja

Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije v 9. členu predvideva možnost regulacije cen toplote iz daljinskega ogrevanja. Navedeni člen določa, da ne glede na določbe o oblikovanju cen toplote iz 8. in 23. člena Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov lahko vlada, če pride do nesorazmernega dviga cen energentov, določi, da se cena toplote iz daljinskega ogrevanja ali dodatki k tarifnim postavkam oblikujejo tako, da ne bo presežen določen nivo tarifne postavke ali dela tarifne postavke za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev. Vlada je sicer 27. oktobra 2022 za distributerje toplote že določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina, ki je potreben za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce (0,073 evra/kWh).

Iz analize Agencije za energijo, ki prikazuje povprečne maloprodajne cene toplote za sisteme daljinskega ogrevanja, izhaja, da je prišlo do nesorazmernega povečanja cene toplote iz nekaterih sistemov daljinskega ogrevanja. Razlike med sistemi v Sloveniji so iz različnih razlogov zelo velike. Ključni razlog je gorivo, ki ga posamezni sistem uporablja, poleg tega pa so sistemi tehnično zelo različni in tudi različno upravljani. 

Višina tarifne postavke za variabilni del cene toplote (brez DDV) v objavljenih cenikih za mesec januar 2023 se gibljejo od 45,85 evra/MWh do 160 evra/MWh (Nova Gorica, Trbovlje, Hrastnik).  Vlada s  to uredbo določa najvišjo višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote za dobavo toplote iz distribucijskih sistemov, kjer se dejavnost distribucije toplote izvaja kot gospodarska javna služba, in sicer za gospodinjske odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi s toploto. To velja za vse gospodinjske odjemalce, tako tiste, ki prevzemajo toploto iz distribucijskega sistema preko individualnega, kot tudi skupnega odjemnega mesta. Najvišja dovoljena tarifna postavka za variabilni del cene toplote po tej uredbi tako znaša 98,70 evra/MWh, velja pa za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2023.

Najvišja tarifna postavka, ki je določena v tej uredbi, bo vplivala na znižanje cene v 18 sistemih daljinskega ogrevanja (od 59, kjer se distribucija topote izvaja kot gospodarska javna služba).

Največje znižanje maloprodajne cene toplote bo na primer v sistemih v Novi Gorici, Trbovljah, Hrastniku, Mariboru, Ravnah na Koroškem in Jesenicah. To so predvsem sistemi, ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin. Znižanje tarifne postavke za variabilni del cene toplote mora veljati tudi za celoten mesec januar 2023, saj je prav januarja 2023 prišlo do večjih povišanj cen toplote, ko je tudi poraba toplote največja.     

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada sprejela Uredbo o subvencijah za nakup lesnih peletov

Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije v 10. členu ureja subvencije za nakup lesnih peletov, ki se bodo zagotavljale iz sredstev centra za podpore.

Predlog uredbe ureja način izplačila, podrobnejše pogoje glede dokazil in izplačil upravičencem ter podrobnejšo vsebino spletne aplikacije za uveljavljanje subvencije za nakup lesnih peletov skladno zakonom, ki centru za podpore nalaga izplačevanje subvencij za nakup lesnih peletov. 

Center za podpore bo v roku 1 meseca po uveljavitvi omenjenega zakona in sprejemu te uredbe omogočil oddajo vlog za pridobitev subvencije preko spletne aplikacije in sicer za fizične osebe, ki razpolagajo z vgrajeno kurilno napravo na lesne pelete (upravičenci) ter so v obdobju med 1. septembrom 2022 in 31. decembrom 2022 opravile nakup peletov za ogrevanje svojega gospodinjstva. 

Vloga bo morala vsebovati dokazilo o vgrajeni napravi in dokazilo o nakupu peletov. 

Center za podpore bo nato v nadaljevanju objavil seznam odobrenih vlog po identifikacijskih številkah, subvencija pa se bo upravičencem izplačala v roku 30 dni od vročitve odločbe o odobritvi vloge.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada spremenila uredbo o upravljanju koprskega pristanišča

Vlada je izdala Uredbo o spremembah uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču.

V skladu s koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča se območje pristanišča med drugim lahko spremeni zaradi izvedbe investicij, vključenih v program razvoja pristanišča.

S spremembami Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, se koncesijsko območje razširi na nepremičnine, ki so potrebne za ureditev začasnih privezov za slovensko vojsko v površini 1.220 m2, na nepremičnine, ki so potrebne za ureditev zunanjega kamionskega terminala v površini 3.618 m2 ter uskladi meja območja koncesije s parcelno mejo. 

V skladu z vsem navedenim se spreminjata prilogi 1 in 2, ki se ustrezno nadomestita z novima prilogama in 2. V prilogi 1 je določeno območje koprskega tovornega pristanišča z novimi koordinatami, v prilogi 2 pa je določena pristaniška infrastruktura, namenjena javnemu prometu.

Potek meje območja koncesije se spremeni in poteka po točkah iz preglednice »Koordinate območja koprskega tovornega pristanišča iz grafične priloge 1«. V preglednici »Seznam parcel znotraj območja koncesije« je dopolnjen seznam parcel na območju koncesije z navedbo površine parcele po podatkih GURS. Za parcele, ki niso v celoti na območju koncesije, je navedena njihova površina.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada dopolnila Sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o objavi sprememb in dopolnitev prilog A in B k Sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). Na podlagi Zakona o prevozu nevarnega blaga veljajo za prevoz nevarnega blaga v Republiki Sloveniji zahteve prilog A in B k Sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga. Prilogi se zaradi znanstvenega in tehničnega napredka redno spreminjata in dopolnjujeta. 

Razvoj prevoza nevarnega blaga po cesti je ključni sestavni del evropske prometne politike in zagotavlja pravilno delovanje vseh industrijskih panog, ki proizvajajo ali uporabljajo blago, ki je razvrščeno kot nevarno v skladu z ADR. Prilagoditev teh sporazumov tehničnemu in znanstvenemu napredku je zato bistvenega pomena, da se omogoči razvoj prevoza in z njim povezanih industrijskih panog v ekonomski verigi. Namen sprememb je uskladitev ADR z modalnimi predpisi Združenih narodov, vključno z novimi opredelitvami, razvrstitvenimi merili in UN številkami, zahtevami za pakiranje in označevanje, posodobitvijo veljavnih standardov in tehničnih predpisov ter redakcijskimi popravki.

Mednarodne določbe, ki se nanašajo na prevoz nevarnega blaga, se sprejemajo v različnih mednarodnih organizacijah, kot so Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE), Medvladna organizacija za mednarodni železniški promet (OTIF) in različni specializirani organi Združenih narodov. Ker morajo biti pravila med seboj združljiva, so organizacije, ki pri tem sodelujejo, razvile kompleksen mednarodni sistem za usklajevanje in harmonizacijo. Spremembe določb se sprejemajo v dvoletnih ciklih.

Besedilo sprememb in dopolnitev prilog k ADR je tudi besedilo priloge delegirane direktive Komisije (EU) z dne 20. septembra 2022 o prilagoditvi prilog k evropski direktivi za upoštevanje znanstvenega in tehničnega napredka, ki jo mora Republika Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesti do 30. junija 2023.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada ministrstvom naložila ukrepe za zeleni prehod na področju prometa v državni upravi

Vlada je v luči aktivnega zelenega prehoda ministrstvom, vladnim službam in organom v sestavi naložila, da morajo do 31. marca 2023 izvesti analizo obstoječega stanja službenih vozil. Analiza mora med drugim vsebovati oceno minimalno število nujno potrebnih vozil za izvajanje nalog, z upoštevanjem možnosti uporabe javnega potniškega prometa in drugih oblik trajnostne mobilnosti, kot so kolesa. 

Po analizi morajo do 30. aprila 2023 oblikovati in sprejeti višje zavezujoče cilje za optimizacijo števila službenih vozil in prehoda na čista vozila, kot jih določa uredba, ki je doslej urejala zeleno javno naročanje. Spodbujati morajo uporabo javnega potniškega prometa in koles za službene poti. S sprejetimi ukrepi morajo seznaniti ministrstvo, pristojno za prometno politiko in sicer do konca aprila 202, slednje pa Vlado Republike Slovenije.
 
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada sprejela posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva

Vlada Republike Slovenije je sprejela posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, ki omogoča izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Finančna sredstva za projekt bodo zagotovljena iz proračunskih sredstev Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  

Zaradi trenutne situacije na področju zdravstva in socialnega varstva se javni uslužbenci v plačni skupini J soočajo s povečanimi obremenitvami zaradi interventne zakonodaje iz leta 2022 (Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva in Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva). Posledično prihaja do odpovedi pogodb ali pa izvajalci na podlagi razpisanih prostih delovnih mest za delovna mesta v plačni skupini J ne morejo dobiti ustreznih zaposlitev. Na podlagi navedenega je vlada sprejela posebni vladni projekt, ki bo vzpostavil možnosti dodatnega nagrajevanja bolj obremenjenih javnih uslužbencev na določenih delovnih mestih v plačni skupini J.

Javnemu uslužbencu se lahko za posamezni mesec izplača delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini do 150  evrov bruto za polni delovni čas. Razpoložljiva masa sredstev na ravni posameznega izvajalca posebnega vladnega projekta se izračuna tako, da se število zaposlenih v plačni skupini J pri posameznem izvajalcu posebnega vladnega projekta za predpretekli mesec glede na mesec obračuna delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pomnoži s 100 evrov. K tej masi sredstev se prištejejo prispevki delodajalca za socialno varnost. Vlada Republike Slovenije se je zavezala, da bo delovna uspešnost iz tega naslova prvič izplačana pri plači za mesec januar 2023.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Sprejeta najustreznejša varianta za pripravo DPN za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper

Vlada se strinja s predlogom najustreznejše variante priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper »Varianta 2«. Sledi priprava in sprejem prostorskega akta, ki bo omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja. Glavni cilj načrtovane železniške povezave je vzpostavitev dvotirnosti drugega tira železniške proge Divača–Koper. Drugi tir se gradi tudi z mislijo na zaščito narave.

Načrtovana železniška proga bo omogočila navezavo lokalnih središč na ustrezne razvojne povezave, razvoj gospodarstva z ohranjanjem delovnih mest, regionalno in mednarodno sodelovanje. Z gradnjo drugega tira se vzpostavlja tudi sodobna in prepustna železniška povezava za potrebe Luke Koper in tako zmanjšuje tovorni promet na slovenskih avtocestah in posledično zmanjšuje obremenitev slovenskih avtocest.

Ker bo promet preusmerjen na drugi tir, se načrtuje demontaža obstoječe proge med Prešnico in Koprom. Speljana obstoječa trasa bo tako spremenila namembnost, načrtuje se gradnja kolesarske proge. 
Poudariti moramo, da bo z opustitvijo obstoječe proge varnejši tudi vodni vir Rižane. Potek drugega tira železniške proge Divača-Koper je načrtovan tako, da se v čim večjem delu izogne vodovarstvenega območja vodnega vira Rižana, ki predstavlja glavni vir pitne vode za celotno slovensko primorje (pitna voda za potrebe gospodinjstev, turizma, gospodarstva in kmetijstva).

Državni prostorski načrt obsega:

  • umestitev vzporednega levega tira k novemu drugemu tiru (ki je že v gradnji), od postaje Divača do tovorne postaje v Kopru z vsemi potrebnimi objekti,
  • ureditev novih dostopnih cest,
  • opustitev obstoječe proge Divača–Koper na odseku med cepiščem pri Prešnici do Kopra. 

K predlogu, podanem v zaključku študije variant–predinvesticijske zasnove so bila pridobljena pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, kot to določa 89. člen Zakon o urejanju prostora. Za predlagano varianto se bo v nadaljevanju postopka izdelala podrobnejša idejna rešitev in dodatne strokovne podlage, ki bodo omogočale izdelavo predloga Sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper.

Vlada se je s tem opredelila, da je predlagana varianta najustreznejša. Končni cilj je sprejem prostorskega akta, ki bo omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada za leto 2021 

Vlada je sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2021 in določila, da se izkazani presežek prihodkov nad odhodki Eko sklada za leto 2021, v višini 2.000.000 evrov, nameni za povečanje namenskega premoženja tega sklada, presežek v višini 54.683 evrov pa ostane nerazporejen. Vlada je imenovala revizijsko družbo Prosperus družba za revizijo in svetovanje, d. o. o., za izvedbo revidiranja računovodskih izkazov Eko sklada in namenskega premoženja sklada za poslovna leta 2022-2024.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. S svojo dejavnostjo nudi finančno podporo uresničevanju ciljev nacionalnega programa varstva okolja in iz njega izhajajočih operativnih programov ter akcijskih načrtov, sprejetih za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije. 

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Slovenija načeloma podpira predlagane ukrepe za delovanje trga v izrednih razmerah 

Slovenija načeloma podpira predlog uredbe EU o spremembi nekaterih sektorskih uredb in predlog direktive EU o spremembi nekaterih sektorskih direktiv v času izrednih razmer na enotnem trgu, vendar opozarja, da morajo ukrepi tudi v kriznem času zagotavljati varnost proizvodov na trgu. 

Predlagan način bo na pregleden način uvedel potrebne ciljno usmerjene ukrepe za delovanje trga v izrednih razmerah. Spremembe opredeljujejo nujne postopke za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga v primeru izrednih razmer na trgu. To bo nudilo pravno podlago za hitro sproščanje pomembnega blaga na trg v kriznih časih. 

Slovenija pa še opozarja, da rahljanje tehničnih zahtev lahko vodi v zasičenost trga z nezadostno preverjenimi proizvodi, ki jih je ob koncu krize težko hitro oziroma učinkovito umakniti s trga, zato je potrebna jasna omejitev ukrepov izključno na čas krize. Poudarja tudi, da morajo ukrepi tudi v času krize zagotavljati varnost proizvodov na trgu.

V predlagani uredbi se spreminjajo uredba o žičniških napravah, osebni varovalni opremi, napravah, v katerih izgoreva plinasto gorivo, sredstvih za gnojenje in o gradbenih proizvodih. S predlagano direktivo pa se spreminjajo direktive o emisijah hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema za uporabo na prostem, strojih, premični tlačni opremi, pirotehničnih izdelkih, civilnih eksplozivih, enostavnih tlačnih posodah, elektromagnetni združljivosti, ne-avtomatskih tehtnicah, merilnih instrumentih, dvigalih, opremi za potencialno eksplozivne atmosfere, nizkonapetostni opremi, radijski opremi in tlačni opremi.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada sprejela stališče glede evropskega zračnega sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko

Vlada je podprla predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza.

Mednarodne odnose na področju letalstva med državami članicami in tretjimi državami običajno urejajo dvostranski sporazumi o storitvah zračnega prevoza med državami članicami in tretjimi državami, priloge k takim sporazumom in drugi s tem povezani dvostranski ali večstranski dogovori. Evropska komisija (na podlagi pooblastila Sveta Evropske unije z dne 5. junija 2003 glede pričetka pogajanj s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom na ravni Evropske unije) ter Japonska sta se dne 21. septembra 2022 uspeli dogovoriti in parafirati besedilo sporazuma o nekaterih vidikih storitev zračnih prevozov. Gre za tako imenovani  horizontalni sporazum, katerega cilj je, da se omogoči vsem letalskim prevoznikom Evropske unije nediskriminatoren dostop do linij med Evropsko unijo in tretjimi državami, ter posledično uskladiti dvostranske sporazume o storitvah zračnega prevoza med državami članicami in tretjimi državami s pravom Unije.

Glede na to, da Republika Slovenija in Japonska nimata sklenjenega dvostranskega sporazuma o zračnem prometu, se določbe navedenega EU horizontalnega sporazuma na Republiko Slovenijo ne nanašajo. Ne glede na to pa mora Republika Slovenija kot država članica Evropske unije podati svoje stališče, da lahko Evropska unija v imenu držav članic Evropske unije Sporazum med Evropsko unijo in Japonsko o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza podpiše. Ker so pogajanja bila uspešno zaključena, se predlaga sprejetje ustreznega sklepa, s katero se poda stališče Republike Slovenije, da lahko pride do podpisa Sporazuma. 

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Stališče Republike Slovenije do Predloga Akta o interoperabilni Evropi

Vlada je sprejela predlog stališča k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi).  

Republika Slovenija pozdravlja predlog Akta o interoperabilnosti, saj bo jasen evropski okvir za interoperabilnost različnim organizacijam omogočil, da sodelujejo pri doseganju ciljev.

Strinjamo se, da je za učinkovit razvoj evropskega okvira interoperabilnosti potrebno dosledno upoštevati vse različne ravni interoperabilnosti – tehnično, semantično, organizacijsko in pravno. Močno podpiramo izvedbo ocene učinkov z vidika interoperabilnosti za vse javne institucije in za vse nove informacijske sisteme, saj je bilo v preteklosti težko doseči konsolidiranost na ravni EU pri izvajanju politik na različnih sektorjih. Ob tem izrazito podpiramo tudi izmenjavo in ponovno uporabo rešitev med različnimi institucijami, saj to vzpodbujamo tudi na nacionalni ravni.

Podpiramo predlog ustanovitve Odbora za interoperabilnost Evrope, vendar menimo, da bi bilo potrebno dodatno razmisliti o strukturi predstavnikov, da bomo sledili učinku predloga; pri tem opozarjamo, da je potreben dodaten razmislek glede predvidenih nalog pristojnih nacionalnih organov, predvsem z vidika optimizacije administrativnih obremenitev in s tem povezane potrebe po dodatnih kadrovskih virih.

Menimo tudi, da je uredba v delu, ki uvaja medsebojne strokovne preglede kot mehanizem za sodelovanje med državami pri uvajanju in oceni rešitev interoperabilne Evrope, premalo določna in se bomo zavzemali za njegovo izboljšanje. Pri tem podpiramo vsakoletni sprejem strateške agende za razvoj čezmejne interoperabilnosti (Agenda za interoperabilno Evropo), vendar predlagamo dodatni razmislek glede časovnega obdobja. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bo redno spremljanje in evalvacija napredka na področju čezmejne interoperabilnosti čim manj obremenjujoče za države članice in čim bolj usklajeno z drugimi meritvami, kot sta npr. primerjalna analiza e-uprave (eGovernment Benchmarking) in pregled stanja enotnega trga (Single Market Scoreboard).

Vir: Služba vlade za digitalno preobrazbo

V strokovni svet Slovenskega inštituta za standardizacijo imenovan mag. Jože Dimnik  

Vlada je v strokovni svet za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij Slovenskega inštituta za standardizacijo s 1. februarjem 2023 imenovala mag. Jožeta Dimnika. Kot predstavnik ustanovitelja je bil imenovan na predlog Ministrstva za infrastrukturo in bo nadomestil Tino Žumer, kateri bo 1. februarja 2023 potekel štiriletni mandat.

Republika Slovenija je ustanovila Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) kot slovenski nacionalni organ za standarde. SIST ima za usmerjanje strokovnega dela dva strokovna sveta: strokovni svet za splošno področje in strokovni svet za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij. 

Člane posameznega strokovnega sveta imenuje upravni odbor. Vlada RS pa za obdobje štirih let imenuje enega člana kot predstavnika ustanovitelja. 

Strokovni svet opravlja naslednje naloge:

  • skrbi za izvajanje letnega programa dela in drugih programskih aktov SIST, ki se nanašajo na pripravo in sprejemanje slovenskih nacionalnih standardov;
  • sprejema slovenske nacionalne standarde;
  • odloča o strokovnih vprašanjih iz okvira dela SIST;-  pripravlja strokovne podlage za letni program in druge programske akte SIST;
  • upravnemu odboru in direktorju daje predloge in mnenja o organizaciji dela;
  • za izvajanje letnega programa dela oblikuje potrebna tehnična delovna telesa;
  • opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

  • Vlada Republike Slovenije