Ker Mestna občina Ljubljana (MOL) ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, na katerih je določila obveznost ohranitve peš prehoda, niti jih ni pridobila v postopku razlastitve, je Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del, kolikor v Prilogi 1 za EUP SL-117 določa urbanistični pogoj v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje, v neskladju z 69. členom Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-172/21 z dne 15. junija 2023.
V obravnavani zadevi je pobudnica izpodbijala urbanistični pogoj v MOL, ki je določal: »Ohraniti je treba peš prehod v podaljšku predvidenega mostu čez Ljubljanico med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom.«
Ustavno sodišče je presodilo, da iz izpodbijane določbe jasno izhaja, da obveznost ohranitve peš prehoda območje med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom opredeljuje kot prometno površino, ki jo lahko vsakdo prosto uporablja kot pešpot, in zavezuje k njeni ohranitvi, kar je (oboje) za pobudnico sporno. Območje je z določitvijo prehoda v podaljšku predvidenega mostu čez Ljubljanico opredeljeno tako, da je mogoče ugotoviti potek prehoda po nepremičninah, določenih s parcelnimi številkami. Da gre za splošni pomen takšne ureditve z namenom povezovanja območij znotraj MOL, izhaja tako iz določbe same kot iz navedb MOL o javnem interesu in namenu ohranitve javne prehodnosti, je pojasnilo Ustavno sodišče.
Zapisalo je, da URS v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom URS zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen URS, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. URS v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina, je URS povzelo Ustavno sodišče.
Dalje je opozorilo, da je med postopkom pred Ustavnim sodiščem začel veljati Zakon o cestah (ZCes-2), ki v 3. členu ureja pojem in status javnih cest. Te so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Glede na pomen ceste se občinske ceste kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in občinske kolesarske poti (tretji odstavek 49. člena ZCes-2). Javne ceste so lahko namenjene uporabi za vse ali samo za določene vrste prometa (sedmi odstavek 49. člena ZCes-2). Enake določbe sta imela tudi Zakon o cestah (ZCes-1) in pred tem Zakon o javnih cestah (ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve, je vse razložilo Ustavno sodišče.
Zatem je ugotovilo, da je MOL z določitvijo urbanističnega pogoja na način, da je na zemljiščih s parcelnimi številkami 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje, z obvezno ohranitvijo peš prehoda opredelila prometno površino, ki jo lahko vsak prosto uporablja kot pešpot, obremenila lastnike pri uživanju lastninske pravice z istim učinkom, kot če bi po obremenjenih nepremičninah kategorizirala javno pot. Ob tem je spomnilo, da je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z URS, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila. Ker tudi v obravnavani zadevi MOL ni sklenila pravnega posla za pridobitev obremenjenih zemljišč, na katerih je določila obveznost ohranitve peš prehoda, niti jih ni pridobila v postopku razlastitve, je Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del, kolikor v Prilogi 1 za EUP SL-117 določa urbanistični pogoj v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje, v neskladju z 69. členom URS in ker OPN ID v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico pobudnice, je v neskladju tudi s 33. členom URS, je presodilo Ustavno sodišče. Zato je OPN ID v izpodbijanem delu razveljavilo.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
