Pravna oseba kot pravdna stranka mora za oprostitev ali odložitev plačila sodnih taks trditi in dokazati, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V zadevi I Cpg 277/2023 je višje sodišče odločalo o pritožbi pravne osebe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da TRR-ji tožeče stranki niso (bili) blokirani, prav tako pa iz bilance stanja na dan 31. 12. 2022 izhaja, da je tožeča stranka ustvarila čisti dobiček v višini nad 200.000 evrov in da ima v lasti opredmetena osnovna sredstva v vrednosti skoraj 1.160.000 evrov, njen bilančni dobiček pa znaša 547.413,37 evra. Na podlagi navedenega ter dejstva, da tožeča stranka ni podala trditev, zakaj ne more unovčiti dela sredstev, s katerimi razpolaga, in zakaj bi bila s plačilom sodne takse njena dejavnost ogrožena, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno zavrnilo pritožbo in kot pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
V drugi zadevi, I Cpg 180/2023, je višje sodišče poudarilo, da mora sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse poleg likvidnostnega stanja stranke upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, saj je na podlagi bilanc stanja ugotovilo, da tožeča stranka posluje z visokim dobičkom in ima zelo dobro premoženjsko stanje ter ni izkazala, da je njeno premoženje zarubljeno oziroma da ne razpolaga s premoženjem, ki je razvidno iz zadnje objavljene bilance stanja.
V pritožbi je pritožnica opozorila, da je bilančni dobiček kategorija, ki velja zgolj na papirju, ter da je edino pomembno, ali ima tožeča stranka toliko denarnih sredstev, da bi lahko plačala sodno takso.
Višje sodišče takšnega stališča ni sprejelo. Poudarilo je, da mora sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse upoštevati tako likvidnostno stanje stranke kot njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena > Zakona o sodnih taksah (ZST-1)). Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR-je zaprte, kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje. Ob tem tožeča stranka ni uspela dokazati, da so nepremičnine, s katerimi razpolaga, zarubljene, terjatve pa v sodnih postopkih, prav tako ni navedla, da naj bi vsa sredstva, ki jih izkazuje v zadnji objavljeni bilanci stanja, potrebovala za poslovanje, oziroma ni izkazala, da bi razpolaganje s premoženjem za plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje. Prav tako ni izkazala, da je močno zadolžena, niti ni zatrjevala, da dela kratkoročnih posojil ne more izterjati oziroma da dela opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog ne more unovčiti. Ker tožeča stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale oprostitev plačila sodne takse, ni zadostila, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
Da za presojo upravičenosti do taksne oprostitve ni bistveno niti stanje insolventnosti, je izpostavilo višje sodišče s sklepom I Cpg 559/2022. Poudarilo je, da niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, plačila sodne takse niso oproščeni avtomatično. Kot zmotno je spoznalo pritožbeno stališče, da je zaradi insolventnosti pritožnice, ki je dolgoročno plačilno nesposobna, po 1. in 2. točki tretjega odstavka 14. člena > Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) na mestu oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi že sam zakon za takšne taksne zavezance določil taksno oprostitev, pa je ni. Ker je v preučevanem primeru prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev, zaradi česar tudi terjatev ne bi bilo mogoče unovčiti, utemeljeno zavrnilo predlog stranke za oprostitev plačila sodne takse, potrdilo pa je odlog plačila le-te.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.