Z odločbo Buhuceanu in drugi proti Romuniji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo v prid spoštovanja pravice do zasebnega in družinskega življenja istospolnih parov v Romuniji.
Postopek se je začel na pobudo 21 parov, ki so zatrjevali pomanjkanje možnosti za uradno priznanje istospolnega razmerja, kar po njihovem mnenju pomeni kršitev pravice iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v povezavi s 14. členom. Vsi pari so bili v dolgotrajni stabilni zvezi, ko pa so hoteli na matičnih uradih v svojih krajih najaviti sklenitev zakonske zveze, so jim prošnjo zavrnili. Kot posledica neurejenega pravnega statusa istospolnih zvez je več pritožnikov imelo težave z upravnimi odločbami, ki so jih izdali organi zdravstvenega zavarovanja, s katerimi so zavrnili njihovo pravico do sozavarovalnega statusa po pogodbah o zdravstvenem zavarovanju njihovih partnerjev.
V svoji pritožbi so zatrjevali, da jim je bila s tem kršena pravica do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP, ki je država ne sme omejevati, razen v primerih, ko je to določeno z zakonom zaradi zaščite javnih interesov demokratične družbe. Menili so, da je prišlo do diskriminacije na podlagi njihove spolne usmeritve in tako kršitve 14. člena EKČP, saj pari moškega in ženske lahko sklenejo zakonsko zvezo, ki jo država prizna in ki ima številne administrativne posledice – med njimi tudi zgoraj omenjeno sklepanje zdravstvenega zavarovanja.
ESČP je pri raziskovanju ureditve istospolnih partnerstev v Romuniji ugotovilo, da imajo istospolne osebe zelo ozek nabor pravic v primerjavi z večino drugih evropskih držav. Do leta 1996 so bili spolni odnosi med osebami istega spola kaznovani z zaporno kaznijo, v veljavnem civilnem zakoniku pa je izrecno določeno, da družino sestavljata mož in žena, zakonska zveza pa je definirana kot sporazumna zveza moškega in ženske. Tudi velik del javnosti je istospolnim partnerstvom še vedno nenaklonjen: ker je v romunski ustavi zapisano drugače kot v civilnem zakoniku in je družina opisana kot sporazumna zveza med zakoncema, so v letu 2018 na pobudo podpisov državljanov izpeljali referendum o predlogu spremembe tega člena ustave, da bi tudi tam bila nedvoumno uporabljena izraza moški in ženska. Referendum sicer ni uspel, je pa to očitno še naprej vir razhajanj v romunski družbi.
Pravna ureditev oziroma pomanjkanje le-te na področju pravic istospolnih parov in celotne LGBTI-skupnosti v Romuniji je že dalj časa pred očmi organov Evropske unije, ki opozarjajo na spoštovanje človekovih pravic. V svojem poročilu o Romuniji, objavljenem 5. junija 2019, je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) priporočila, naj romunske oblasti »zagotovijo pravni okvir, ki istospolnim parom brez kakršne koli diskriminacije omogoča, da se njihov odnos prizna in zaščiti«. Ugotovljeno je bilo, da je še leta 2020 kar 76 % ljudi, ki se identificirajo kot del LGBTI-skupnosti, svojo usmeritev skrivalo.
Stališče pritožnikov pred ESČP je bilo, da jim je zaradi zgoraj opisanih razmer v Romuniji onemogočeno vstopanje v kakršno koli zakonsko priznano zvezo dveh oseb istega spola, to pa pomeni kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja. Pritožniki so menili, da jim je zaradi pomanjkanja pravnega priznanja prikrajšano dostojanstvo kot zakoncev in da se jih na ta način stigmatizira ter se tako še spodbujajo predsodki ljudi. Našteli so kar nekaj situacij, v katerih istospolni partnerji niso obravnavani kot zakonci: v bolnišnicah in drugih ustanovah jim ne priznajo položaja bližnjega sorodstva, zaradi česar v primeru hude nesreče ne morejo odločati v imenu partnerja; nimajo dednih pravic niti pravice nadaljevanja najemnega razmerja v svojem stanovanju, če je bil nosilec pogodbe partner in jih je zapustil ali je umrl. Prav tako niso z zakonom izrecno opredeljeni kot upravičenci do posebne zaščite (vključno s kazensko zaščito) v primeru nasilja v družini. Vse to vpliva na življenje istospolnih partnerjev in jih diskriminira, kot so še zapisali pritožniki.
Romunska vlada je v svojih argumentih najbolj poudarjala načelo proste presoje držav pri urejanju razmerij med posamezniki ter sredstev, ki jih država izbere za reševanje teh vprašanj. Zatrjevala je, da so državni organi že izkazali svojo pripravljenost za obravnavo vprašanja istospolnih porok in da so poskusi ureditve položaja istospolnih parov na nacionalni ravni v postopku sprejemanja, vendar demokratični postopek potrebuje svoj čas. Poleg tega je poudarila, da čeprav se javno mnenje o istospolnih partnerstvih izboljšuje, je po zadnjih anketah večina populacije v Romuniji istospolnim porokam še vedno nenaklonjena. Po mnenju romunskih državnih organov je tako treba upoštevati očiten interes skupnosti, ki nasprotuje istospolnim porokam, pred interesom manjšine. Obstoj družbenega interesa bi tako moral razširiti polje proste presoje, ki ga EKČP daje nacionalnim organom v takih zadevah, in državi pustiti več prostora pri implementaciji zakonskih sprememb glede priznanja istospolnih zvez.
ESČP je v preteklih odločbah že potrdilo, da morajo države članice v skladu s svojimi pozitivnimi obveznostmi iz 8. člena EKČP zagotoviti pravni okvir, ki istospolnim parom omogoča ustrezno priznanje in zaščito njihove zveze. Kar zadeva polje proste presoje, ki je na voljo državam pogodbenicam pri izvajanju omenjene pozitivne obveznosti, je ESČP izpostavilo, da glede na to, da gre za posebej pomembne vidike osebne in družbene identitete dveh oseb istega spola in da so v državah Evropske unije jasno opazni trendi k pravnemu priznavanju istospolnih parov, je polje proste presoje držav bistveno zmanjšano. Seveda pa so države vedno proste pri izbiri narave pravnega režima oziroma načina, kako bodo izpolnjevale svojo obveznosti iz 8. člena EKČP – ni nujno, da se istospolnim parom omogoči sklenitev zakonske zveze. V konkretni zadevi je tako ESČP moralo odločiti, ali je tožena država glede na polje proste presoje, ki ji je bilo dano, vzpostavila pravično ravnovesje med prevladujočimi interesi in mnenjem javnosti ter na drugi strani interesi pritožnikov. Vlada je kot omenjeno trdila, da večina Romunov istospolnih skupnosti ne odobrava. ESČP je takšne argumente v preteklosti že zavrnilo in sklenilo, da domnevno negativnega ali celo sovražnega odnosa heteroseksualne večine ni mogoče postaviti nad interes pritožnikov, da so njihova razmerja ustrezno priznana in zakonsko zaščitena.
ESČP je ugotovilo, da kljub sprejemanju bolj vključujočih določb civilnega zakonika in zakonodaji, ki sankcionira vse oblike diskriminacije, vlada ni naredila konkretnih korakov v smeri kakršne koli oblike pravnega priznanja istospolnih parov. Ravno nasprotno, še tistih nekaj predlogov, ki so jih dali poslanci, ni dobilo podpore parlamenta ali vlade. ESČP je prav tako zavrnilo argument vlade, da je za istospolne pare vedno obstajala možnost, da del pravic, za katere pritožniki trdijo, da jih ne morejo uživati, učinkovito uveljavljajo prek pogodb zasebnega prava. Ugotovilo je, da istospolni pari ob neobstoju uradnega priznanja po romunskem pravu niso nič drugega kot de facto skupnost, pri čemer partnerja ne moreta urejati temeljnih vidikov svojega življenja kot par, npr. v zvezi s premoženjem, nego in dedovanjem kot uradno priznan par.
Glede na zgoraj navedeno je ESČP zaključilo, da za romunski pravni okvir, kot velja za pritožnike, ni mogoče reči, da zagotavlja bistvene potrebe po priznavanju in zaščiti istospolnih parov v stabilnem in predanem razmerju. Na ta način jih je država diskriminirala na podlagi spolne usmeritve in tako kršila pravico pritožnikov do družinskega življenja.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
