Državni zbor je 23. maja 2023 sprejel spremembe in dopolnitve H Poslovnika državnega zbora (PoDZ-1). Spremembe, ki se v bistvenem nanašajo na določbe PoDZ-1 glede razprave o predlogih v zvezi z dnevnim redom in razporejanja neporabljenega časa za razpravo, bodo začele veljati 10. junija 2023.
Spremembe PoDZ-1 posegajo v določbo, ki ureja korespondenčne seje delovnih teles Državnega zbora. Pri tem pa ne gre za uvajanje možnosti korespondenčnih sej delovnih teles, kot je bilo to zmotno predstavljeno v medijih. Te so bile namreč mogoče že zdaj. S spremembami se ta določba le nomotehnično ustrezneje oblikuje. Do zdaj je bilo določeno, da če je pri obravnavi točke dnevnega reda na seji, ki ni sklepčna, navzoča najmanj ena tretjina članov delovnega telesa, lahko navzoči člani soglasno sklenejo, da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji, po novem pa je določeno, da lahko v tem primeru navzoči člani soglasno sklenejo, da se opravi korespondenčna seja in določijo predloge odločitev, o katerih odloča delovno telo na korespondenčni seji (drugi odstavek 52. člena PoDZ-1).
V povezavi s potekom sej Državnega zbora spremembe PoDZ-1 dopolnjujejo prvo poved desetega odstavka 64. člena PoDZ-1, ki določa, da o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev. Zdaj je poleg tega določeno tudi, da o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča niti obrazložitev glasu in da tudi ni mogoče napovedati odsotnosti vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda.
Spremembe PoDZ-1 dalje uvajajo novost pri razporejanju neporabljenega časa za razpravo (71. člen PoDZ-1). Po novem bo predsedujoči v tem primeru poslance k razpravi v okviru še razpoložljivega časa pozval le enkrat, replika pa v okviru tega časa ne bo mogoča.
Po spremembah PoDZ-1 tudi pri odločanju o priznanju imunitete poslancu ne bo več mogoča obrazložitev glasu pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve. Do zdaj je to veljalo le za odločanje s tajnim glasovanjem in odločanje o postopkovnih vprašanjih (tretji odstavek 72. člena PoDZ-1).
Dve novosti se nanašata tudi na naloge predsednika Državnega zbora. Ta zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu ne bo več posredoval v mnenje zakonodajno-pravni službi (147. člen PoDZ-1). Poslance pa bo moral obvestiti o obvestilu predsednika vlade, da bo ta funkcijo ministra začasno opravljal sam ali da jo bo poveril drugemu ministru, na prvi naslednji seji Državnega zbora (drugi odstavek 234. člena PoDZ-1).
Končno spremembe PoDZ-1 črtajo tudi določbe o avtentični razlagi zakona, ki pa jih je zaradi protiustavnosti Ustavno sodišče razveljavilo že z odločbo v zadevi U-I-462/18 z dne 3. junija 2021.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
