V zadevi Szolcsán proti Madžarski je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo o vprašanju diskriminacije v šolstvu na podlagi rase in etničnega porekla.
Imre Szolcsán (v nadaljevanju: pritožnik), madžarski državljan romskega porekla, rojen leta 2005, je začel postopek, ker naj bi Madžarska kršila 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v povezavi z 2. členom Protokola št. 1. V 14. členu EKČP je določeno, da morajo biti pravice, ki jih določa EKČP, zagotovljene enako vsem, ne glede na spol, raso, vero, narodno poreklo, pripadnost manjšini, politično ali drugačno pripadnost, premoženjsko, rojstno ali drugačno stanje.
Pritožnik je pritožbo pri ESČP vložil zaradi okoliščin izobraževanja v mestu Piliscsaba, kjer živi. Sam je od šolskega leta 2013/14 obiskoval osnovno šolo Jókai Mór, ki je bila edina v mestu s splošnim predmetnikom. Skoraj vsi otroci, vpisani v to šolo, so bili Romi, čeprav je v mestu Piliscsaba romske populacije le 4 %. Otroci, ki so končali to osnovno šolo, so imeli izredno slabe uspehe pri nadaljnjem šolanju, organizacija učnega procesa pa naj bi bila slaba in pogoji v šoli neprimerni. Poleg osnovne šole Jókai Mór sta v mestu še dve šoli, katoliška šola in osnovna šola za otroke nemške manjšine. Zaradi slabih pogojev in omejene izbire drugih osnovnih šol s splošnim predmetnikom je pritožnik leta 2014 vložil prošnjo za zamenjavo šole – želel je hoditi v šolo Dózsa György v sosednjem mestu, do katere naj bi imel samo pet minut vožnje z avtobusom in ki jo je obiskovalo že 27 učencev iz njegovega mesta. Kljub temu je ravnatelj omenjene šole njegovo prošnjo zavrnil z argumentom, da je vpis na določeno šolo omejen na učence, ki živijo v bližnjem območju šole. Pritožnik je vložil pritožbo pri pristojnem organu svojega izobraževalnega okraja, saj je bil prepričan, da je bila prošnja zavrnjena izključno zaradi njegovega romskega porekla. Pritožba ni bila uspešna, saj naj bi bila zaradi geografske bližine šola v Piliscsabi najprimernejša zanj, poleg tega pa sta bili po mnenju organa tudi drugi dve šoli primerna alternativa. V kasnejših postopkih pred upravnim in delovnim sodiščem v Budimpešti je pritožnik ponovno zatrjeval diskriminacijo na podlagi porekla, vendar so prevladali argumenti organov šolstva, da je bil odločilni dejavnik pri zavrnitvi prošnje za zamenjavo šole ravno učenčev interes za obiskovanje šole, ki je najbližja njegovemu domu, in da pravica do izbire šole še ne pomeni avtomatične pravice, da je v izbrano šolo tudi sprejet. Ravnatelj šole naj bi imel pravico do presoje, ali bodo vpisani tudi učenci izven ožjega območja šole. Na obtožbo, da tako velik odstotek otrok romskega porekla v šoli v Piliscsabi glede na splošno populacijo mesta kaže na diskriminacijo in segregacijo, pa so odgovorili, da je ta delež posledica naseljenosti romskih družin ravno v ožjem območju šole Jókai Mór.
ESČP je pri ugotavljanju, ali so madžarski organi kršili 14. člen EKČP v povezavi z 2. členom Protokola št. 1, najprej preverilo nacionalno zakonodajo z relevantnega področja o pravici do enakih možnosti, pravici do šolanja, ki je dostopno vsem, in pravici staršev, da prosto izberejo šolo, ter ugotovilo, da je Evropska komisija že leta 2015 izdala posebno poročilo o rasizmu in nestrpnosti na Madžarskem, v katerem so identificirali segregirano romsko skupnost in posebej navedli problem pri šolanju otrok. Poudarili so obvezo Madžarske, da romskim otrokom omogoči enak dostop do sekundarnega in terciarnega izobraževanja ter zmanjšajo število šol, kjer je delež romskih otrok večji kot 50 %. Po mnenju oblasti je glavni vzrok segregacije v šolah koncentracija romskega prebivalstva na določenih območjih. V teh šolah ali razredih se uporablja lažji učni načrt, zato je ponujeno izobraževanje slabše v primerjavi z rednimi šolami.
V preteklih odločbah ESČP je poudarjeno, da je diskriminacija zaradi etničnega izvora osebe oblika rasne diskriminacije, ki ima hude posledice in od oblasti zahteva posebno pazljivost in strog odziv. Romi pa so zaradi svoje zgodovine postali še posebno ranljiva in odrinjena manjšina, ki potrebuje posebno zaščito.
Glede pritožnikovega argumenta, da je bil diskriminiran zaradi svojega etničnega porekla, ko mu je bila zavrnjena prošnja za prepis v šolo v drugem okraju, je ESČP ugotovilo, da nacionalno pravo nikjer ne določa pravice, ki bi učencu omogočala avtomatski sprejem na izbrano šolo; institucija ima vedno diskrecijsko pravico. Problematično v tem primeru pa je bilo, da ravnatelj šole Dózsa György za zavrnitev prošnje ni podal nobene druge obrazložitve kot oddaljenost šole od prebivališča učenca, kar so kasneje ponovili tudi pri obravnavanju pritožb na okrožnem izobraževalnem organu in nacionalnem sodišču, pa čeprav je mati pritožnika vsakič pojasnila, da je prevoz do šole dobro organiziran in da gre le za kratko vožnjo z avtobusom. V zvezi s tem vprašanjem je ESČP poudarilo nesporno dejstvo, da večje število učencev iz pritožnikovega mesta že obiskuje šolo Dózsa György in da pri njih več kot očitno premagovanje te razdalje ni bila ovira pri odobritvi prošnje za zamenjavo šole. Kljub naštetemu pa ESČP ni imelo dovolj konkretnih dokazov ali statistične analize etničnega porekla drugih učencev, da bi lahko sprejelo odločitev, da je bila pritožnikova prošnja za zamenjavo šole zavrnjena zaradi njegovega porekla.
Drug argument pritožnika pa se je nanašal na njegovo izobraževanje na osnovni šoli Jókai Mór, kjer naj bi bil segregiran in deležen neustrezne izobrazbe. Dejstvo je, da omenjeno šolo obiskujejo skoraj izključno romski otroci, čeprav Romi v bližnji okolici šole predstavljajo le približno 4 % prebivalstva. ESČP je zavrnilo argumente nacionalnih izobraževalnih organov, da je sestava v razredih posledica strnjeno naseljenih romskih družin v okolici šole, saj to ni podprto s podatki o etnični strukturi prebivalstva, pa tudi sicer to ne bi upravičilo segregacije romskih otrok na šoli Jókai Mór. Omenjeno je zadoščalo, da je ESČP sprejelo odločitev, da je pri izobraževanju pritožnika prišlo do segregacije ter da je imela Madžarska obveznost popraviti diskriminacijo, ki je izhajala iz prevelike zastopanosti romskih otrok.
ESČP je v preteklosti že večkrat ugotovilo diskriminacijo in nepravilnosti pri vključevanju romskih otrok v sistem izobraževanja. Iz teh primerov izhaja, da se izobraževanje romskih otrok v ločenih razredih ali šolah brez sprejetja ustreznih ukrepov za odpravo neenakosti, ki so ji bili izpostavljeni, težko šteje za združljivo z obveznostjo države, da ne diskriminira posameznikov na podlagi njihove rase ali etničnega porekla.
Kljub neobstoju kakršnega koli diskriminatornega namena državnih organov v tej zadevi je ESČP zaključilo, da razlike v obravnavi, ki ji je bil pritožnik izpostavljen v svojem izobraževanju, ni mogoče šteti za objektivno in razumno utemeljeno. Prav tako država ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi popravila diskriminatorno stanje, kar pomeni kršitev 14. člena EKČP v povezavi z 2. členom Protokola št. 1.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
