c S

IZ SODNE PRAKSE: Začasni skrbnik zapuščine

20.04.2023

Zapuščinsko sodišče v primerih, predvidenih v 131. členu > Zakona o dedovanju (ZD), postavi začasnega skrbnika zapuščine, ki v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove ter sploh zastopa dediče. Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče.

Začasni skrbnik zapuščine je torej lahko le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedičev, ki ne bo povezana z nobenim od njih in bo strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine. Kot je višje sodišče poudarilo v zadevi Cp-820/2011, v primeru, ko med dediči obstaja konflikt interesov in drug drugemu ne zaupajo, se kot skrbnik zapuščine določi oseba, ki ni povezana z nobenim od dedičev in ki je glede na svojo izobrazbo in poklic, ki ga opravlja, tako strokovno usposobljena, da bo lahko kvalitetno opravljala naloge skrbnika zapuščine. Zgolj navedbe, da je pritožnica seznanjena s poslovanjem pokojnega in da plačuje kredite pokojnika (ki jih je, mimogrede, že priglasila kot terjatev do zapuščine), ne zadostujejo za predlagano spremembo odločitve sodišča prve stopnje glede določitve začasnega skrbnika.

Začasni skrbnik zapuščine mora svoje delo opravljati v interesu vseh dedičev in nepristransko. S premoženjem mora ravnati gospodarno, vestno in razumno. V zadevi I Cp 60/2019 je začasni skrbnik opravljal vse naložene naloge: opravil je potrebne posle v zvezi z vzdrževanjem in zavarovanjem zapuščine, uredil je preusmeritev položnic, poizvedel stanje dolga in zavarovanje nepremičnin, redno se je seznanjal o poslovanju družbe ter redno, vsake tri mesece, poročal sodišču o upravljanju zapuščine. Višje sodišče je tako zaključilo, da je začasni skrbnik svoje delo opravljal vestno in v interesu vseh dedičev ter nepristransko, da je s premoženjem ravnal gospodarno, vestno in razumno, zaradi česar ni razlogov za njegovo razrešitev, ki jo je predlagal pritožnik. Sodišče je prav za tega ugotovilo, da ni aktiven in ne sodeluje z začasnim skrbnikom zapuščine, kot bi bilo to potrebno.

Seveda pa je za svoje delo začasni skrbnik upravičen tudi do nagrade in povračila stroškov. Tako je v zadevi I Cp 918/2022 višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje začasni skrbnici – odvetnici – pravilno odmerilo nagrado in stroške po odvetniški tarifi, po kateri se vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik. Ugotovilo pa je tudi, da je za določena opravila (npr. priprava kratkega neobrazloženega dopisa ali pogovor z izvajalcem, ki čisti in ureja okolico) upoštevalo napačno tarifo. Zaradi teh nepravilnosti je sodišče sicer spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in znižalo skupne stroške začasni skrbnici, je pa generalno potrdilo, da je sodišče odvetnici nagrado priznalo pravilno.

V zvezi z izplačilom nagrade je v zadevi Cp 516/2012 višje sodišče odločilo, da je začasni skrbnik upravičen do plačila stroškov in nagrade, čeprav predlagateljici nista založili predujma za postavitev začasnega zastopnika. Ker je skrbnik kljub temu začel aktivnosti in se pred začetkom opravljanja ni posebej informiral o tem, ali je bil predujem založen, niti ni o svojih aktivnosti obvestil sodišča, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni podlage, da bi zahtevku odvetnika za povrnitev stroškov ugodilo. Višje sodišče je takšno odločitev ugotovilo za napačno. Sodišče prve stopnje ni pravilno zaključilo, da se za postavitev začasnega skrbnika zapuščine smiselno uporablja določba tretjega odstavka 153. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem za izvedbo tega dokaza ni založen. Postavitev začasnega skrbnika zapuščine namreč ne pomeni izvedbe dokaza v zapuščinskem postopku, ampak gre za postavitev zakonitega zastopnika dedičem, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Zato sodišče ni imelo pravne podlage za določitev predujma, prav tako pa tudi ni imelo pravne podlage, da bi moral začasni skrbnik zapuščine pred začetkom opravljanja svoje funkcije o tem obvestiti sodišče. Skrbnik je bil dolžan skrbeti za zapuščino vse od pravnomočnosti sklepa o določitvi za začasnega skrbnika dalje in je kot tak upravičen do plačila nagrade in nastalih stroškov.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.