Preklic pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom je omejen z mejo preizkusne dobe. V skladu z 62. členom > Kazenskega zakonika (KZ-1) je preklic pogojne obsodbe mogoč tekom preizkusne dobe, v določenih primerih pa tudi po poteku preizkusne dobe. Slednje je med drugim možno, če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, med katerimi so tudi "druge, v kazenskopravnih določbah predvidene obveznosti". Neupoštevanje navodila, določenega v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pa ni mogoče šteti kot obveznost iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo obsojenca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ter mu izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, v kateri mu je določilo kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in ukrep varstvenega nadzorstva za čas enega leta. Naložilo mu je tudi dolžnost obiskovanja Društva za nenasilno komunikacijo. Ker tega navodila ni začel izpolnjevati, je prvostopno sodišče zoper obsojenega po uradni dolžnosti uvedlo postopek za preklic pogojne obsodbe. V tem postopku je ugotovilo, da se je rok, v katerem bi bilo mogoče preklicati pogojno obsodbo, iztekel s potekom preizkusne dobe, zato je postopek za preklic pogojne obsodbe s sklepom ustavilo. Okrožni državni tožilec se je zoper ta sklep pritožil in predlagal, da se obsojenemu pogojna obsodba prekliče.
Višje sodišče je s sklepom VII Kp 32519/2018 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Pritožbeno sodišče je sicer pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da je bil kazenski zakonik, kot je bil veljaven v času storitve kaznivega dejanja, milejši, vendar pa je sprememba KZ-1 z novelo KZ-1I za obravnavano zadevo nepomembna, saj ne spreminja ureditve glede preklica pogojne obsodbe (pač pa le glede ukrepa podaljševanja varstvenega nadzorstva, ki ga je mogoče podaljšati tudi čez mejo določene preizkusne dobe, kar je strožje). V obeh primerih pa je preklic pogojne obsodbe mogoč med preizkusno dobo in v določenih primerih tudi pozneje.
Iz določb 67. člena KZ-1 (kot so veljale pred novelo KZ-1I) izhaja, da če obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodišče posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo v mejah določene preizkusne dobe ali preklicati pogojno obsodbo. V skladu z 62. členom KZ-1 je preklic pogojne obsodbe mogoč med preizkusno dobo, v določenih primerih pa tudi po poteku preizkusne dobe. Zadnje je med drugim mogoče, če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, med katere naj bi po mnenju pritožnika spadalo tudi (ne)upoštevanje navodila, določenega v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom.
Višje sodišče je v nadaljevanju odgovorilo na ključno vprašanje, in sicer, ali je (ne)upoštevanje navodila mogoče šteti za obveznost iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
Obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1 so v splošnem delu KZ-1 določene v 71. in 71.a členu, v posebnem delu pa v petem odstavku 141. člena, tretjem odstavku 190. člena, drugem odstavku 193. člena in tretjem odstavku 194. člena KZ-1. Višje sodišče je ugotovilo, da (ne)upoštevanje navodila, določenega v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, ne spada mednje. Preklic predmetne pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom je zato omejen z mejo preizkusne dobe (prvi odstavek 67. člena KZ-1), tak zaključek pa je podprt tudi s soglasnim stališčem pravne teorije.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
