Delo v Sloveniji in tujini

S spremembo 34. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) se ločeno in različno ureja način vročitve prvega dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za prebivanje, izdanega v postopku podaljšanja in nadaljnjega dovoljenja za prebivanje. V zvezi s tem spremenjeni 36. člen predvideva možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti.

Tujec, ki ima enotno dovoljenje, lahko v času njegove veljavnosti, vendar najkasneje do umika soglasja k enotnemu dovoljenju, zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih na podlagi soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (novi peti odstavek 37. člena). S tem se ukinja obveznost izdaje pisne odobritve upravne enote. Zavod mora soglasje izdati v instruktivnem roku 15 dni od prejema prošnje oziroma ga v primeru neizpolnjevanja pogojev zavrniti. V povezavi z navedeno spremembo ZTuj-2 se s spremembo 12. člena ZZSDT predvideva izdaja t. i. informativnega lista.

Smiselno enako kot za tujce z enotnim dovoljenjem ZTuj-2 določa zamenjavo delodajalca in delovnega mesta tudi za tujce, ki imajo veljavno modro karto EU (peti in šesti odstavek 37. člena ZTuj-2). V tem primeru lahko tujec brez soglasja upravne enote naredi zamenjavo v prvih dveh letih zakonite zaposlitve, vendar najkasneje do umika soglasja k modri karti EU. Smiselno enako velja za tujce, ki opravljajo pripravništvo, ki se lahko na podlagi soglasja Zavoda zaposlijo pri dveh ali več delodajalcih (44.d člen ZTuj-2).

Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se izda in podaljšuje na prošnjo tujca, ki mora priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne. Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se lahko na prošnjo tujca podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine. Obvezni preizkus znanja izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javnoveljavni program izobraževanja slovenščina kot drugi in tuji jezik. V nadaljevanju spremenjenega petega odstavka 47. člena je našteto, kdaj se šteje, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. Na tem mestu velja dodati, da se skladno s 106. členom ZTuj-2 spet uvaja brezplačno financiranje tečajev slovenskega jezika, in sicer za vse kategorije tujcev, ki so bile do brezplačnega financiranja tečajev upravičene pred sprejetjem ZTuj-2F.

Z novelo ZTuj-2G se ureja tudi možnost prehoda državne meje, potem ko je tujec vložil prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, vendar o prošnji še ni bilo odločeno, tujec pa je zapustil ozemlje Republike Slovenije. Po novem bodo lahko tujci v času odločanja o prošnji vstopili v Slovenijo skladno z namenom, zaradi katerega je vložil prošnjo za podaljšanje ali za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje (60.a člen ZTuj-2). To velja tudi za tujce, ki so dnevni delovni migrant in za vstop v Slovenijo in bivanje potrebujejo vizum.

Med novostmi, ki jih prinaša novela, sta še hramba prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje (115. člen) ter odprava obveznosti upravne enote, da po uradni dolžnosti periodično preverja izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, kar bo omogočilo hitrejšo izvedbo postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja (sprememba drugega odstavka 55. člena).

Novela ZZSDT zgolj sledi poglavitnim spremembam zakona o tujcih. Tako je v novi 2.a točki 4. člena opredeljen informativni list ter v spremenjeni 7. točki soglasje za zamenjavo, na več mestih pa se besedilo zakona ustrezno spreminja zaradi ukinitve pisnega soglasja upravne enote k enotnemu dovoljenju (npr. od 12. do 20. člena).

Za tujce, ki se bodo zaposlili pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, v javnih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb, v posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, v varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, v javnih zavodih, ki izvajajo socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, in v javnih socialno varstvenih zavodih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve, se določbe ZZSDT ne bodo uporabljale (nova 20. točka drugega odstavka 5. člena ZZSDT).

Z devetih na tri mesece je skrajšan rok, v katerem bodo lahko prosilci za azil, ki imajo pravico do dostopa na trg dela, uveljavljali to pravico na slovenskem trgu (spremenjeni 6. člen). Novela tudi določa nov rok – 30 dni – za nastop dela, ko tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih na podlagi novega soglasja Zavoda (tretji odstavek 8. člena).

V spremenjenem 7. členu je izrecno določeno, da je prepovedano opravljanje ali omogočanje opravljanja drugega dela kot tistega, za katero je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU podano soglasje. Smiselno enako velja za soglasje za zamenjavo ali za dovoljenje za sezonsko delo. Tisti tujci, ki imajo skladno z določbami ZZSDT prost dostop na trg dela, lahko opravljajo vsa dela v okviru registriranih dejavnosti delodajalca ali poslovnega subjekta ter druge posle, potrebne za obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

V spremenjenem 38. členu so določeni pogoji, pod katerimi lahko Zavod umakne soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali soglasju za zamenjavo. Če je v teh primerih bil pozneje v upravnem ali sodnem postopku ugotovljen obstoj delovnega razmerja za obdobje po umiku soglasja in so na podlagi tega izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezna socialna zavarovanja, se za namen izvršitve vključitve v ta zavarovanja šteje, da je bilo v predmetnem obdobju enotno dovoljenje ali soglasje za zamenjavo veljavno.

Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZZSDT, se končajo v skladu z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS, št. 91/21 – UPB), razen če so določbe novele za stranko ugodnejše.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.