Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom o pravilnosti vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
Višje sodišče je odločalo o pritožbi toženke, s katero je ta trdila, da ji je bilo sodno pisanje vročeno med poletnimi počitnicami, ko je bila odsotna, da je bila vročitev nepravilna in da toženka zanjo sploh ni vedela ter da bi moralo sodišče izkazati pravilno vročitev sodnega pisanja.
Pritožbeno sodišče je najprej povzelo celoten potek postopka od toženkine vložitve pritožbe zoper sodbo dalje. Ugotovilo je, da je bil njen predlog za taksno oprostitev zaradi nedopolnitve zavržen. Ta odločitev je bila potrjena na pritožbeni stopnji. Predmetni sklep je bil toženki skupaj z dopisom, v katerem je bila opozorjena na začetek teka roka za plačilo sodne takse, vročen s fikcijo vročitve 30. 8. 2022.
Toženki je bilo pisanje vročeno z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo. Če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja; v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok petnajst dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Takšna vročitev se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma v izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču.
Nadalje je sodišče ugotovilo, da je bil poskus osebne vročitve pisanja opravljen 2. 8. 2022, vendar neuspešno, zato je bilo istega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je sodno pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga je treba dvigniti. Ker so bile v času od 2. 8. do 15. 8. 2022 sodne počitnice in rok ni tekel, je 30. 8. 2022 na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Vročilnica, pripeta k l. št. 94, dokazuje opravljeno vročitev in ima vse elemente javne listine, zato – ob neobstoju nasprotnega dokaza – dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno.
Višje sodišče je v sklepu I Cp 358/2023 zavrnilo tudi toženkine navedbe o neprejemu sodnega pisanja, ki so povsem posplošene in v nasprotju s procesnim gradivom (vročilnico). Ta izkazuje fikcijo vročitve, na toženki pa je dokazno breme za izkaz nasprotnega. Sodišče je poudarilo, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena – da na primer obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v toženkinem predalčniku – nikakor pa temu ne zadosti posplošena toženkina navedba, da obvestila ni prejela. Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom o pravilnosti vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
Glede na vse navedeno je sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
