Čeprav so bile zaslišane priče odvezane dolžnosti varovanja tajnih podatkov, pa prosilec za dostop do informacij javnega značaja ne bi smel imeti dostopa do tistega dela kazenskega spisa, ki vsebuje izpovedbe obdolženca in prič, ki so bile odvezane molčečnosti. Odveza molčečnosti priči sama po sebi še ne pomeni preklica tajnosti podatkov.
Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je predhodno tekel kazenski postopek, v katerem je bila zaradi varovanja tajnih podatkov izključena javnost. Na dolžnost varovanja tajnih podatkov je sodišče opozorilo vse prisotne. Na glavni obravnavi so bile zaslišane priče, ki jih je Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (SOVA) razrešila dolžnosti varovanja tajnih podatkov zaradi zaslišanja v kazenskem postopku.
Na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo odločbo, s katero je delno ugodilo zahtevi prosilca ter mu omogočilo vpogled v anonimiziran sodni spis, iz katerega so se izločili varovani tajni in osebni podatki. Vlagatelj zahteve je vpogledal v celoten kazenski spis, razen v izločene dokumente, in se pri tem seznanil z vsebino izpovedi zaslišanih prič. Ob prejemu kopij listin iz kazenskega spisa je bila vlagatelju zahteve dana v podpis izjava o dolžnosti varovanja podatkov, s to izjavo pa se je tudi zavezal, da varovanih podatkov ne bo uporabil ali posredoval tretjim. Kasneje je tožena stranka na svoji spletni strani objavila več člankov, ki so se nanašali na vsebino navedenega kazenskega spisa.
Zaradi takšnega ravnanja je tožeča stranka s tožbo zahtevala prepoved objavljanja listin in umik več člankov s spletne strani toženca. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo: toženi stranki je prepovedalo objavljanje listin iz sodnega spisa kazenskega postopka in navajanje povzetkov vsebine teh listin ali njihovo komentiranje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za odstranitev več člankov s spletne strani tožene stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sledilo odločitvi sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče se je v revizijskem postopku, ki ga je zaključilo s sodbo in sklepom III Ips 20/2021, ukvarjalo z več vprašanji, med drugim o upravičenosti do dostopa do informacij javnega značaja, če gre za tajne podatke.
Tožeča stranka v reviziji ponavlja svoje stališče, da je bilo ravnanje sodišča, ki je v postopku na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) prosilcu omogočilo tudi vpogled v tisti del kazenskega spisa, ki vsebuje izpovedbe obdolženca in prič, ki so bile odvezane molčečnosti zaradi pričanja v kazenskem postopku, nezakonito. Vrhovno sodišče je takšnemu stališču pritrdilo: odveza molčečnosti priči, da sme v kazenskem postopku izpovedovati tudi o zaščitenih tajnih podatkih, sama po sebi še ne pomeni preklica tajnosti podatkov, o katerih naj bi priča izpovedovala. Institut preklica molčečnosti priči pomeni omejitev izjeme dolžnosti pričanja, kot je urejena v 1. točki 235. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Kadar zaslišana priča izpoveduje o varovanih tajnih podatkih, je samo po sebi razumljivo, da je skladno s prvim odstavkom 17. člena > Zakona o tajnih podatkih (ZTP) sodišče dolžno zagotoviti tudi varovanje medija, na katerem je zabeležena (oziroma fiksirana) izpoved, ki vsebuje tajne podatke. To mora veljati tudi za zapisnik o zaslišanju priče na glavni obravnavi.
Vrhovno sodišče je kot zmotnega prepoznalo tudi zaključek izpodbijane sodbe, da tožena stranka ni kršila omejitev, določenih z Zakonom o tajnih podatkih, zgolj zato, ker je do informacij dostopala na podlagi odločbe o dostopu do informacij javnega značaja, v kateri je navedeno, da so tajni podatki izločeni. Kot je bilo ugotovljeno, je bil toženi stranki z odločbo omogočen vpogled v anonimiziran spis, iz katerega so bili izločeni varovani tajni in osebni podatki. Vrhovno sodišče meni, da v tem primeru ni bilo jasno, ali je bil toženi stranki omogočen dostop do podatkov na podlagi vsebinske presoje, da zanje niso podani izključitveni razlogi po 6. členu ZDIJZ, ali vpogled v anonimiziran sodni spis, iz katerega so izločeni tajni in osebni podatki. Slednje razlogovanje bi namreč bilo v kontradikciji s postopanjem pristojnega organa, ko je od tožene stranke terjal pisno zavezo glede varovanja osebnih, tajnih in poslovnih podatkov. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti varovanja tajnih podatkov zgolj na podlagi izdane odločbe po ZDIJZ.
Revizijsko sodišče je tudi opozorilo na vrednostni preizkus nujnosti predlaganega posega v svobodo izražanja v demokratični družbi, pri čemer se upoštevata pomen koristi varstva zatrjevanih ustavnih vrednot na eni strani in teža predlaganega posega v pravico do svobode izražanja na drugi strani. Pri tem je opozorilo, da izvrševanje pravice do svobode izražanja vključuje tudi odgovornosti in dolžnosti.
Ker navedenih nepravilnosti v izpodbijani sodbi revizijsko sodišče ne more odpraviti samo, je sodbo sodišča druge stopnje v tem delu razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.