Stranke se pred sodišči pogosto srečujejo v zvezi s prenehanjem naročniškega razmerja. To področje sicer ureja od lanskega novembra veljaven novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je prinesel nekaj novosti tudi na področje naročniških pogodb.
Izjava volje
Odpoved pogodbe mora biti izjavljena tako, da se da zanesljivo sklepati, da obstaja. Višje sodišče je na primer sodbo II Cp 1913/2022 odločilo, da je toženec v elektronskem sporočilu dovolj jasno izrazil svojo voljo, da odpoveduje naročniško razmerje. Iz njegovega sporočila namreč izhaja, da noče več biti v pogodbenem razmerju s tožnico in da pogodbeno razmerje odpoveduje, zato bi morala tožnica šteti, da je toženec podal odpoved naročniškega razmerja. Na tem mestu se je sodišče oprlo na prvi odstavek 18. člena > Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da se lahko volja za sklenitev pogodbe izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Trajanje pogodbe in predčasna odpoved
Skladno s 190. členom ZEKom-2 se lahko naročniška pogodba sklene za določen ali za nedoločen čas, pri čemer velja, da se lahko naročniška pogodba za določen čas sklene tudi z možnostjo samodejnega podaljšanja. V tem primeru mora izvajalec storitev vsaj 30 dni, preden se pogodba samodejno podaljša, naročnika na jasen način in na trajnem nosilcu podatkov obvestiti o prenehanju pogodbene obveznosti in načinih odpovedi pogodbe.
V primeru predčasne odpovedi naročniške pogodbe, sklenjene za določen čas, je sodišče v zadevi II Cp 1365/2021 odločilo, da mora toženec (naročnik) plačati neplačane zneske in vrniti ustrezni del popustov, ki jih je prejel od tožeče stranke. Naročniška pogodba je bila namreč sprejeta z izkoriščanjem akcije in drugih ugodnosti ob pogoju vezave za 24 mesecev. Prekinitev naročniškega razmerja predstavlja kršitev pogodbe in zato mora toženec tožniku povrniti sorazmerni del ugodnosti, ki jih je prejel ob sklenitvi pogodbe za določeno obdobje. Ker je toženec zaradi predčasnega prenehanja posameznih pogodb povzročil, da so nastopile dogovorjene posledice predčasne odpovedi pogodbe, je sodišče tožniku naložilo vračilo teh zneskov. To vse je bilo predvideno v splošnih pogojih in posebnih pogojih izbranih storitev, o katerih se je toženec dogovoril s tožečo stranko. To je bilo tudi pojasnjeno v prilogi pogodbe o vzpostaviti naročniškega razmerja.
Drugače pa je v primeru predčasne odpovedi zaradi spremembe splošnih pogojev poslovanja. Kot je odločilo upravno sodišče s sodbo I U 2402/2018-8, je bil naročnik zaradi operaterjeve enostranske spremembe splošnih pogojev upravičen do predčasne odpovedi brez plačila kakršnihkoli stroškov oziroma povračila ugodnosti.
ZEKom-2 v tretjem odstavku 190. člena določa, da če se pogodba sklene za določen čas z možnostjo samodejnega podaljšanja, lahko naročnik po samodejnem podaljšanju pogodbo kadarkoli prekine z enomesečnim odpovednim rokom, in to brez plačila kakršnihkoli stroškov.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
