Z novim tretjim odstavkom 49. člena Kazenskega zakonika je predvidena okoliščina storitve kaznivega dejanja, kadar je bil nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (kaznivo dejanje storjeno zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerikoli druge osebne okoliščine).
Kaznivo dejanje, ki je storjeno iz sovraštva ali predsodkov na podlagi osebnih okoliščin žrtve, mora biti razlog za strožje kaznovanje storilca. Posledice takih kaznivih dejanj namreč sežejo širše, kot »samo« na konkretno žrtev, saj storitev kaznivega dejanja s takim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti.
Zakonodaja mora imeti v tem smislu tudi odvračalni učinek, tako da je zagotovljena jasnost in predvidljivost glede sankcij. Strožja obravnava tovrstnih kaznivih dejanj potencialnim storilcem ter širši skupnosti nazorno ilustrira posebno težo tovrstnega ravnanja. Družbi sporoča, da je diskriminacija katerekoli skupine nesprejemljiva, in ohranja zaupanje manjšin v sposobnost državnih organov, da jih bodo zaščitili pred najhujšimi oblikami diskriminacije.
Z novelo se dopolnjuje tudi 109. člen KZ-1 (financiranje terorizma), ki pomeni uskladitev s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi s ciljem odpravljanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
