Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom o nepristranskosti izvedenskega mnenja in samega sojenja. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti velja, da izvedenec ne sme biti povezan s stranko ali spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 91.440 evrov. Tožeča stranka je plačilo odškodnine uveljavljala za nematerialno škodo zaradi medicinske napake pri operaciji, opravljeni pri toženi stranki zaradi ugotovljenega tumorja v možganih, po kateri je pri tožeči stranki prišlo do slepote na levo oko, do popolnega nedelovanja prej v celoti delujoče hipofize, do diabetesa insipidusa ter do postoperativnih zapletov. Tožeča stranka je uveljavljala tudi kršitev pojasnilne dolžnosti zdravnika pred operacijo, saj naj ji zdravnik ne bi pojasnil tipičnih posledic in vseh metod zdravljenja, ki so bile zanjo relevantne. Zoper zavrnilno sodbo se je tožeča stranka pritožila in navedla, da je sodišče prve stopnje kršilo 254. člen > Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po njenem se je pojavil dvom o nepristranskosti izvedeniške komisije, zaradi česar je predlagala izločitev izvedenke, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožeča stranka je uveljavljala tudi napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva.
Višje sodišče je s sklepom I Cp 575/2022 pritožbi ugodilo.
Sodišče prve stopnje je odločitev, da ni bila storjena strokovna napaka, ker je bilo ravnanje zdravnika skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in da z njegove strani ni bila kršena pojasnilna dolžnost, oprlo na izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Višje sodišče je poudarilo, da za izvedence velja, da so lahko izločeni iz istih razlogov kot sodniki (prvi odstavek 247. člena ZPP), torej tudi zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o izvedenčevi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le o nepristranskosti izvedenskega mnenja, pač pa tudi o nepristranskosti samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti velja, da izvedenec ne sme biti povezan s stranko ali spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Odločilna sta tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za uveljavljanje osebnega prepričanja izvedenca, kot objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je izvedenec podal mnenje tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti. Ne zadošča, da je nepristranskost podajanja mnenja dejansko zagotovljena, odražati se mora tudi navzven (t. i. videz nepristranskosti sojenja). Ob tem je sodišče poudarilo, da je to še posebej pomembno v pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake zdravnika, ki bi lahko povzročila zatrjevane posledice pri tožeči stranki, saj mnenje izvedenca odločilno prispeva k preiskavi vzrokov le-teh.
Višje sodišče je v nadaljevanju poudarilo, da mora stranka skladno z drugim odstavkom 247. člena ZPP zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Stranka lahko zahteva izločitev izvedenca v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca, če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se o tem izjavi.
V preučevanem primeru pa je tožeča stranka za izločitveni razlog izvedela šele po tem, ko je izvedenka že opravila izvedensko delo, in sicer je izvedenko prvič srečala med glavno obravnavo ter se s pomembnimi procesno relevantnimi dejstvi seznanila med njenim zaslišanjem. Zato bi sodišče prve stopnje moralo skladno s šestim odstavkom 247. člena ZPP ravnati tako, kakor da bi bila izločitev izvedenke zahtevana, preden je opravila svoje delo. Kot je ugotovilo sodišče druge stopnje, izvedenka redno in konkretno sodeluje z zdravniki, ki so zdravili tožnika, tudi z zdravnikom, ki je izvedel operacijo, ter ga osebno pozna. Takšno tesno službeno sodelovanje izvedenke z operaterjem, ki mu tožeča stranka očita malomarno zdravljenje in kršitev pojasnilne dolžnosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je izpostavilo še, da obrazec o privolitvi, ki ga je podpisala tožeča stranka, ne dokazuje, s katerimi tveganji je bil pacient seznanjen, saj iz njega ne izhaja, da bi tožeča stranka dobila kakršnekoli konkretne informacije o svojem zdravstvenem stanju, predlaganem zdravljenju, alternativnih postopkih in tveganjih, povezanih z zdravljenjem, poleg tega pa ta obrazec ni bil sestavljen v skladu s Pravilnikom o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta.
Zaradi vsega navedenega je sodišče druge stopnje skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
