Z zakonom je predvidena tudi vzpostavitev letalske povezljivosti Slovenije s tretjimi državami, kar pa je še predmet odločitve Evropske komisije, ki bo ocenila združljivost sheme pomoči, določene s tem zakonom, z notranjim trgom Evropske unije.
Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše lete na obstoječih letalskih progah v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le direktne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov. Pomoč se bo dodelila v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču.
Prevoznik bo do pomoči upravičen le, če letalska proga ali nov razpored obstoječih letalskih prog, ki obsega pogostejše storitve, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena niti načrtovana v obdobju 12 mesecev od objave javnega razpisa. Pomoč bo dodeljena za proge, ki sicer ob odsotnosti državne pomoči ne bi bile vzpostavljene, kar pomeni, da bodo nove letalske proge lahko začele obratovati šele po vložitvi vloge za dodelitev pomoči.
Vlada ocenjuje okoli 5,6 milijona evrov potrebnih sredstev na leto oziroma 16,8 milijona evrov v treh letih.
Za Slovenijo je izrednega gospodarskega pomena, da obdrži ter vzpostavi redne letalske proge do najpomembnejših evropskih središč in do strateških tujih trgov. Te bodo določene v programu, ki ga sprejme minister, pristojen za zračni promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo. V programu bodo določena tudi natančnejša merila, odstotek financiranja za posamezno letalsko progo in upravičene letalske proge. Po sprejetju programa bo Ministrstvo za infrastrukturo objavilo še javni razpis.
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati se začne po pridobitvi pozitivne odločbe Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom Evropske unije.
Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj želi z izvedbo zakona zagotoviti prve pogodbe z letalskimi prevozniki že konec marca in s tem zagotoviti boljšo povezljivost že za letošnjo poletno sezono.
Pandemija virusa COVID-19 je močno ohromila zračni promet po vsem svetu, seveda tudi v Sloveniji. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata je v letu 2020 upad prometa v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 znašal 83,3 odstotka (povprečje v Evropski uniji – 73,3 odstotka), s čemer je zabeležila največji upad med vsemi državami članicami Evropske unije. Podatki kažejo, da je na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, enem od treh letališč v Sloveniji, na katerem se opravlja mednarodni zračni prevoz, v poletni sezoni 2022 obratovalo devetnajst rednih letalskih prog v primerjavi z 29 rednimi progami v letu 2019, obenem pa je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019. V Sloveniji prav tako še ni nacionalnega letalskega prevoznika, kar je še dodaten razlog, da se soočamo s počasnim okrevanjem zračnega prometa.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
