Sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, niti tistih ne, ki jih sicer po zakonu lahko opravlja, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi U 5/2022 z dne 25. oktobra 2022.
O neodvisnosti sodnikov
Vrhovno sodišče je uvodoma zapisalo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (drugi odstavek 3. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). Temeljna funkcija oblasti, ki je po URS dana sodni veji, izhaja iz prvega odstavka 23. člena URS, ki vsakomur zagotavlja pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ob tem velja, da morajo sodne odločitve spoštovati vsi državni organi in da jih nobena druga oblast ne more spremeniti ali razveljaviti. Sodna veja oblasti je torej po URS (na zahtevo prizadete osebe) edina pristojna dokončno odločati o pravicah in obveznostih posameznikov v konkretnih primerih, je še pojasnilo Vrhovno sodišče.
Dalje je navedlo, da je ustavno načelo neodvisnosti sodnikov na splošni ravni določeno v prvi povedi 125. člena URS, po kateri so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Neodvisnost sodnikov zapoveduje tudi prvi odstavek 23. člena URS, ki med drugim določa, da mora biti sodišče, ki odloča o pravicah in obveznostih posameznikov ter o obtožbah zoper njih, neodvisno. Ob tej splošni zahtevi pa URS določa tudi posamezne predpostavke sodniške neodvisnosti. Gre za določbe o trajnosti sodniške funkcije (129. člen URS), prenehanju in odvzemu sodniške funkcije (132. člen URS), nezdružljivosti sodniške funkcije (133. člen URS) ter imuniteti sodnika (134. člen URS). V navedenih določbah URS predvideva, da sodnik kot neodvisni in nepristranski nosilec sodne veje oblasti pridobi in izvršuje svojo funkcijo v okviru in na podlagi ustave in zakona, opravljanje vseh sodnikovih nalog in pristojnosti pa je tesno in neločljivo povezano z ustavnimi in zakonskimi pravili izvrševanja sodniške funkcije, so zapisali vrhovni sodniki.
Po njihovi oceni je neodvisnost torej temeljni pogoj za izvajanje sodniške funkcije. Če sodnik sodeluje pri drugih oblastnih organih, družbenih in pridobitnih organizacijah, je njegova neodvisnost ogrožena, zato URS v 133. členu določa, da funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. Ustavna določba o nezdružljivosti sodniške funkcije je torej izraz temeljnega načela neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS in v tem smislu je določba 133. člena nujno povezana s celotnim poglavjem o sodstvu v URS, so še razložili vrhovni sodniki.
O nezdružljivosti sodniške funkcije
Dalje so vrhovni sodniki poudarili, da že sama URS določa, da je sodniška funkcija nezdružljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank. Sodnik hkrati z opravljanjem sodniške funkcije ne more opravljati dela v drugih državnih organih, kot je na primer funkcija predsednika države, poslanca, predsednika ali člana vlade, in ne sme delovati v organih lokalne samouprave, torej v občinski ali mestni upravi ali v občinskem ali mestnem svetu. Odločitev, s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi poleg navedenih sodniška funkcija prav tako ni združljiva, URS na normativni ravni prepušča zakonu. Zakon o sodniški službi (ZSS) pa v 3. členu določa, da sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po določbi URS ali po določbah tega zakona nezdružljive s sodniško funkcijo. Sodnik po zakonu med drugim ne sme opravljati vrste poslov in dejavnosti, ki so opredeljene v 41. in 42. členu ZSS. Tako izrecno ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti. Prav tako ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Po prvem odstavku 42. člena ZSS tudi sicer ne sme sprejeti nobene druge zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski, je povzel senat Vrhovnega sodišča. Ob tem je opozoril, da ZSS sodniku v drugem odstavku 42. člena dopušča, da opravlja pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe, a za njihovo opravljanje ne sme skleniti delovnega razmerja. O sprejetju dela, ki ga sodnik poleg sodniške službe lahko opravlja, mora predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča. Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ni združljivo s sodniško funkcijo, predlaga Sodnemu svetu, da o tem odloči, in ta lahko sodniku takšno delo prepove sprejeti.
O sodniku kot samostojnem podjetniku
Vrhovno sodišče je nato presodilo, da sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, niti tistih ne, ki jih sicer po zakonu lahko opravlja, torej pedagoških, znanstvenih, publicističnih, raziskovalnih itd. Opravljanje katerekoli pridobitne dejavnosti kot samostojni podjetnik po oceni Vrhovnega sodišča nasprotuje prvinam sodniške funkcije, saj se pridobitni interes in neodvisno opravljanje sodniške funkcije izključujeta. Pridobitni interes ni združljiv z ustavno zahtevo o sodniški neodvisnosti (125. člen URS), ki je prvina vladavine prava in izjemno pomembna vrednota demokratične pravne ureditve, je zaključilo Vrhovno sodišče.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
