Rubež premičnin se ne opravlja le na naslovu dolžnika, temveč tudi na drugih naslovih: tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Za izvršbo zadostuje, da upnik navede naslove, na katerih naj se rubež izvede. To pa ne velja, če dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji. V tem primeru mora upnik natančno opredeliti premičnino, ki naj se rubi.
Višje sodišče je v zadevi I Ip 477/2018 potrdilo, da kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Življenjsko pričakovano je sicer, da dolžnik na naslovu bivališča razpolaga s premičnim premoženjem, potrebnim za bivanje, in se zato rubež običajno res opravi na naslovu dolžnika. Nikakor pa ni kraj oprave rubeža vezan oziroma omejen na naslov dolžnika, temveč je ključno, kje so dolžnikove stvari.
Pri tem velja, da predmete in sredstva izvršbe odredi upnik v predlogu za izvršbo, sodišče pa upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi (glej sklep I Ip 83/2021).
Drugače pa je, če dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji.
V tem primeru mora upnik v predlogu rubeža natančno opredeliti dolžnikove premičnine, kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar, in ne stvar koga tretjega.
Višje sodišče je v sklepu I Ip 768/2022 naprej poudarilo, da upniku skladno s tretjim odstavkom 40. člena > Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni treba natančno označiti premičnin, za katere predlaga izvršbo, vendar to velja le, če ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji.
ZIZ dopušča rubež premičnin, ki niso na naslovu dolžnika (drugi odstavek 84. člena ZIZ), in izvršitelj rubež opravi tam, kjer stvari dejansko so. Vendar pa upnik skladno z načelom sorazmernosti ne more predlagati izvršbe na katerihkoli naslovih in na nedoločenem obsegu nepremičnin. Omenjeno načelo sorazmernosti se upošteva tudi v fazi izvršbe (3. člen ZIZ) in omejuje dopustno izvršbo na (minimalni) obseg, ki še zadošča za poplačilo obveznosti. Izvršba ne sme biti opravljena za vsako ceno, tudi ceno neomejenih posegov v pravice tretjih, do česar lahko pride pri neomejeni dovolitvi izvršbe na naslovih, kjer dolžnik ne prebiva.
Prav zaradi navedenega mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar, in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju takšno sklepanje ni utemeljeno.
Upnik v preučevanem primeru v predlogu za izvršbo premičnin ni konkretiziral, ampak je navedel le naslove, kjer naj se rubež opravi, in je šele po pozivu sodišča izvršbo omejil na določen naslov, vendar ni natančno navedel nobene premičnine. Dodal je zgolj fotografijo določenega predmeta, kar pa ne zadošča zakonski zahtevi natančne opredelitve. Fotografija ima lahko le pomen dokaza, ne more pa nadomestiti zahtevanih navedb. Pri tem upnik tudi ni navedel okoliščin, ki potrjujejo dolžnikovo lastništvo.
Višje sodišče je zaključilo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo premičninsko izvršbo, ne da bi izvršbo omejilo na konkretne dolžnikove premičnine. Ugodilo je pritožbi dolžnika in zavrnilo predlog za izvršbo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
