Na področju varstva konkurence so se s 26. januarjem uvedla določena nova pravila, ki dopolnjujejo že obstoječa pravila varstva konkurence, in sicer določbe glede pooblastil, sankcij, progamov prizanesljivosti, zastaralnih rokov itd., ki so skladna z evropsko ureditvijo.
Pravila varstva konkurence so temeljni gradnik za odprt in konkurenčen notranji trg, kjer se podjetja trudijo zadovoljevati povpraševanje kupcev s svojo ponudbo brez izkrivljanja konkurence. Konkurenčno pravo namreč ljudem omogoča izbiro, spodbuja inovacije ter hkrati preprečuje zlorabe od prevladujočih akterjev.
Že tretji zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (prva dva sta bila ZPOmK iz leta 1999 in ZPOmK-1 iz leta 2008), ki se je pričel uporabljati 26. januarja, je skladno z Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga nadgradil nekatere določbe do sedaj veljavnega zakona.
ZPOmK-2 ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, in določa posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava (1. člen). Za izvajanje zakonskih nalog in pristojnosti je tako kot do sedaj pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (11. člen), medtem ko je Evropska komisija pristojna za izvajanje 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Zakonodajalec je pripravil nov zakon, ker Direktiva 2019/1 nekatere institute ureja drugače kot prej veljavni zakon, in sicer:
– uporaba podatkov iz izjav zaradi prizanesljivosti
Podatki iz izjave zaradi prizanesljivosti se lahko uporabijo v postopku pred sodiščem, ki preizkuša odločbo agencije, le takrat, ko je to potrebno za uveljavljanje pravice do obrambe v postopku pred sodiščem, in le za namene presoje porazdelitve administrativne sankcije, za plačilo katere so udeleženci kartela solidarno odgovorni, ali za presojo odločbe, s katero je agencija ugotovila kršitev pravil varstva konkurence ali prekršek iz predloga zakona.
Dokumentov in informacij iz spisa agencije, ki se nanašajo na informacije, pripravljene posebej za postopek pred agencijo, informacij, ki jih je med postopkom sestavila agencija in jih poslala strankam, ali vlog za poravnavo, ki so bile umaknjene, ni dovoljeno razkriti, razen če se je postopek pred agencijo že končal (43. člen).
– dopolnitev preiskovalnih pristojnosti agencije
Novi zakon je poenotil pogoje za izdajo odredbe za preiskavo prostorov in dokumentacije, vključno s preiskavo elektronskih naprav (54. člen). Kot elektronska naprava in z njo povezane naprave ter nosilci elektronskih podatkov so opredeljeni telefon, telefaks, računalnik, optični mediji, spominske kartice in drugi nosilci elektronskih podatkov ter podatki na elektronskih napravah, ki jih podjetje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kot je storitev najema strežnika in storitve v oblaku (prva alineja četrtega odstavka 54. člena).
Skladno s petim odstavkom 54. člena ima agencija možnost pritožbe, če se sodnik ne strinja s predlogom agencije za uvedbo preiskave. O zavrnjenem predlogu odloči senat treh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani. Senat mora odločiti najpozneje v 48 urah od prejema zahteve in obrazloženega mnenja.
Agencija lahko, še preden izda sklep o uvedbi postopka, zbira informacije od podjetij, katerega koli predstavnika ali osebe, zaposlene v podjetju, ali fizične osebe, ki bi lahko razpolagali z informacijami, relevantnimi za predmet ali namen nadzora (prvi odstavek 52. člena).
– uvedba administrativnega sankcioniranja podjetij
Agencija v odločbi o ugotovitvi kršitve izreče administrativno sankcijo v obliki enkratnega denarnega zneska ali periodičnega denarnega zneska (79. člen). V postopku za uveljavljanje pravil konkurence lahko uporabi vse vrste dokazov, vključno z dokumenti, ustnimi izjavami, prebranimi ali neprebranimi elektronskimi sporočili in posnetki, ne glede na obliko in vrsto nosilca, na katerem so dokazi shranjeni, razen tistih, ki jih pridobi s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali če tako določa zakon (45. člen).
Ohranja se najvišja dopustna sankcija za ugotovljeno kršitev določb predloga zakona ali 101. ali 102. člena PDEU, in sicer v višini 10 odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Pri določitvi sankcije agencija upošteva vse okoliščine primera, zlasti naravo in težo kršitve, letni promet, trajanje kršitve, sodelovanje v postopku ugotavljanja kršitve, povrnitev škode oškodovancem, ali je podjetje z oškodovanci sklenilo poravnave za povračilo škode, in nezmožnost plačila (92. člen). Pod določenimi pogoji lahko podjetju administrativno sankcijo odpusti ali zniža (93. člen).
Glede na do sedaj veljavno zakonodajo se spreminja dolžina zastaralnega roka, in sicer se določa petletni zastaralni rok za hujše kršitve konkurenčnega prava ter triletni zastaralni rok za manjše kršitve konkurenčnega prava (91. člen). Tek zastaralnega roka pretrga vsako dejanje agencije, ki ga izvede zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo določb predloga zakona ali 101. ali 102. člena PDEU.
Pojma naklep in malomarnost sta opredeljena skladno s sodno prakso Sodišča EU, in sicer:
- podjetje ravna z naklepom, če ne more prezreti, da je njegovo ravnanje protikonkurenčno, in je namenoma ravnalo tako, ne glede na to, ali se zaveda kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena PDEU;
- podjetje ravna iz malomarnosti, če ne more prezreti, da je njegovo ravnanje protikonkurenčno, ne glede na to, ali se zaveda kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena PDEU (83. člen).
– postopki z mednarodnim elementom
Novi zakon v VI. delu določa postopke z mednarodnim elementom. Najprej ureja medsebojno pomoč (102. člen), način vročanja aktov podjetju, ki ima sedež ali premoženje v drugi državi članici (103. člen), oziroma način vročanja aktov organov iz drugih držav članic. Določeno je, da akte vroča agencija, pravnomočne odločbe pa izvrši davčni organ, po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti (104. člen). Če podjetje, ki mu je s pravnomočno odločbo izrečena administrativna sankcija ali periodična administrativna sankcija na podlagi tega zakona, v Republiki Sloveniji nima zadostnih sredstev za plačilo izrečene administrativne sankcije, agencija brez nepotrebnega odlašanja zaprošeni organ v državi članici, kjer ima to podjetje sedež ali premoženje, prosi, da od podjetja izterja plačilo izrečene administrativne sankcije ali periodične administrativne sankcije (tretji odstavek 103. člena).
Urejeni sta tudi vprašanje povračila razumnih stroškov, ki so nastali agenciji z delom zaradi zahteve prosilca (105. člen), in vprašanje sporov v zvezi z zaprosili za vročitev ali izvršitev odločb (106. člen).
ZPOmK-2 je začel veljati 26. oktobra 2022, uporabljati pa se je začel tri mesece po uveljavitvi, torej 26. januarja 2023.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
