Predlagatelj je s sklepom prekinil postopek v zvezi z dolžničinim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja nad njo, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo, ker dolžnica brez premoženja v ponovnem postopku osebnega stečaja odpusta obveznosti glede na drugo alinejo 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne more doseči, saj še ni preteklo deset let od pravnomočne zavrnitve njenega predloga za odpust obveznosti zaradi kršitve obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Iz predlagateljevih navedb izhaja, da je bil dolžnici v prejšnjem pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja predlog za odpust obveznosti zavrnjen, ker upravitelju ni mesečno poročala o dejanjih, ki jih je opravila za iskanje zaposlitve. Šlo naj bi torej za kršitev obveznosti iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.
Predlagatelj navaja, da je po prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen plačati, preneha. Iz tega naj bi izhajalo, da je odpust obveznosti v bistvenem povezan z vrednotno oceno dolžnikovih ravnanj. Ureditev, ki ne dovoljuje odpusta obveznosti pred potekom desetletnega obdobja od pravnomočnosti zavrnitve prvega predloga za odpust obveznosti, naj bi bila rigidna, saj naj sodišču ne bi dajala možnosti uporabe drugačne pravne posledice v obliki (po obsegu in vrsti) milejše sankcije glede na okoliščine primera. Ob tem je poudaril, da je vrednotna ocena dolžnikovega naklepnega ravnanja lahko bistveno različna od primera do primera in da lahko nekomu na primer psihosocialne okoliščine bistveno otežujejo ali celo onemogočajo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. V slednjem primeru naj tudi ne bi bilo nujno, da ima opustitev te obveznosti negativne posledice za stečajno maso zaradi izrazito nizkega izobrazbenega nivoja dolžnika in s tem povezane zaposlitvene možnosti z dohodkom, ki bi lahko oplemenitil stečajno maso.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-464/20 ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena v povezavi z 2. točko prvega odstavka 401. člena in drugim odstavkom 401. člena ZFPPIPP, kolikor se ta nanaša na 2. točko prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo.
V obravnavanem primeru gre za presojo skladnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave v zvezi s kršitvami obveznosti, ki jih ima dolžnik v primeru brezposelnosti (2. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP in drugi odstavek istega člena, kolikor se nanaša na to 2. točko). Sposobnost posameznika ustvarjati dohodek s svojim znanjem, kompetencami in motivacijo, je eno od bistvenih premoženj prezadolženih posameznikov. Prejemki, ki jih navedeni posameznik na ta način ustvari, postanejo namreč v določenem obsegu del stečajne mase (389. člen ZFPPIPP). Neizkoriščanje tega kapitala pa potencialno zmanjšuje možnost poplačila upnikov v postopku osebnega stečaja. Zahteva po določenih aktivnostih v zvezi z reševanjem brezposelnosti dolžnika se tako izkaže kot razumna ter nujna z vidika namena postopka osebnega stečaja (382. člen ZFPPIPP) in tudi postopka odpusta obveznosti (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP), v okviru katerega so navedene obveznosti dolžnika še posebej poudarjene. Zato je sankcioniranje njihovih kršitev upravičeno.
Tako kot ZFPPIPP predvideva primarno sankcijo za kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP možnost ustavitve postopka odpusta obveznosti in zavrnitve predloga za odpust teh obveznosti na podlagi vložitve ugovora upravitelja ali upnika, enako sankcijo predvideva tudi v primeru kršitev dolžnosti iz 401. člena ZFPPIPP. Če do te sankcije pride, izpodbijana določba onemogoča odpust obveznosti še v obdobju nadaljnjih desetih let po pravnomočni zavrnitvi navedenega predloga (druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
Kršitve obveznosti iz prvega in drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP so sorodne kršitvam obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP, saj gre v obeh primerih za dolžnikove opustitve zakonsko naloženih dolžnosti v postopku osebnega stečaja. To so opustitve oziroma kršitve dolžnikovih dolžnosti, katerih namen je učinkovita rešitev njegove prezadolženosti, s tem pa tudi boljše poplačilo upnikov, kot bi ga dosegli, če bi dolžnik sodelovanje zavračal.
Za kršitve navedenih členov velja, da gre za opustitve, ki so lahko storjene namenoma, iz malomarnosti in v izjemnih primerih brez izrazitega vrednotnega očitka dolžniku, in same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic za stečajno maso ter obseg in časovni okvir poplačila upnikov, zelo različna pa sta lahko tudi dolžnikov odnos do posameznih primerov kršitev in (občutena) teža njegovega položaja, s katerim se sooča v izjemnem položaju osebnega stečaja, kar pomeni, da je tudi stopnja vrednotnega očitka dolžniku lahko zelo različna. Kljub temu pa je zakonodajalec za vse možne kršitve 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP predvidel zelo strogo enotno sankcijo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Ker ni mogoča razveljavitev izpodbijane določbe, je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 48. člena > Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ugotovilo njeno protiustavnost, zakonodajalcu pa naložilo enoletni rok za odpravo te protiustavnosti.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
