S predlogom zakona se v pravni red Republike Slovenije prenaša direktiva o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Predmet prenosa so določbe 11., 12., 13. in 15. člena direktive, ki jih je treba v nacionalni pravni red prenesti do 10. julija 2026.
Predlog zakona ohranja obstoječi režim dostopa do registra dejanskih lastnikov, po katerem imajo dostop organi odkrivanja in pregona ter pristojni nadzorni organi. Poglavitna novost predloga zakona pa je širitev kroga uporabnikov, ki imajo dostop do podatkov o dejanskih lastnikih. Poleg nacionalnih organov, pristojnih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, bo takojšen, nefiltriran, neposreden in brezplačen dostop do vseh podatkov v registru dejanskih lastnikov za namen izvajanja preiskav ter podpore preiskavam omogočen tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu policijskemu uradu (Europol) ter Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust). Dostop bo imel tudi Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) pri izvajanju nadzornih dejavnosti.
Bistveni del predloga zakona je tudi ureditev dostopa fizičnih in pravnih oseb, ki niso zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer na podlagi izkazanega pravnega interesa, povezanega s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Takšnim osebam je omogočen dostop do omejenega nabora podatkov iz registra. Predlog zakona določa tudi kategorije oseb, za katere se šteje, da pravni interes izkazujejo na podlagi svoje funkcije ali poklica, ter ureja postopek preverjanja pravnega interesa, izdajo in veljavnost potrdila ter priznavanje potrdil, izdanih v drugih državah članicah.
Posebno varovalko predstavlja ureditev izjemnih okoliščin, v katerih se osebni podatki dejanskega lastnika ne razkrijejo, kadar bi takšno razkritje lahko povzročilo nesorazmerno tveganje, zlasti tveganje prevar, ugrabitev, izsiljevanja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja.
Temeljni cilj predloga zakona je tako uskladitev nacionalne ureditve z evropskim pravnim okvirom, hkrati pa zagotovitev učinkovitega preprečevanja zlorab finančnega sistema ob ustreznem varstvu zasebnosti in osebnih podatkov.
Vir: Ministrstvo za finance, 6. 7. 2026
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
