Objavljamo sklepe s področja konkurenčnosti, enotnega trga in gospodarstva, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 23. marec 2023.
I. KONKURENČNOST, ENOTNI TRG IN GOSPODARSTVO
1. Glede na vse bolj zapletene izzive (podnebne spremembe, geopolitične razmere, cene energije, nenehni pretresi v dobavnih verigah, demografsko gibanje, pomanjkanje delovne sile, vrzel v rasti in inovacijah) Evropska unija gradi trdno gospodarstvo, ki bo kos izzivom prihodnosti in bo zagotavljalo dolgoročno blaginjo. Za to je potreben celosten pristop na vseh področjih politike, s katerim bi povečali produktivnost in rast v celotni gospodarski bazi naše celine in ki bi združeval poglobljen enotni trg ter okrepljeno industrijsko, kmetijsko in trgovinsko politiko.
Evropska unija bo svojo konkurenčnost zagotovila tako, da bo krepila svojo odpornost in produktivnost, omogočala lažje financiranje, si prizadevala za cenovno dostopno energijo, zmanjšala svoje strateške odvisnosti, vlagala v spretnosti prihodnosti ter svojo gospodarsko, industrijsko in tehnološko bazo pripravila na zeleni in digitalni prehod, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.
Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta delo v zvezi z vsemi temi vidiki in pred zasedanjem Evropskega sveta junija 2023 poročata o napredku. Poleg tega naj Svet vsako leto oceni napredek na podlagi prispevka Komisije, vključno s ključnimi kazalniki uspešnosti
Enotni trg ter dolgoročna konkurenčnost in produktivnost
2. Enotni trg je vse od svoje vzpostavitve pred tremi desetletji temelj blaginje Evrope ter izboljšuje življenje državljanov in državljank. Njegova socialna razsežnost je v samem središču visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. V tem času je pripomogel k temu, da se je trgovina med državami članicami precej povečala, evropskim podjetjem pa je služil za odskočno desko pri vstopanju na svetovne trge.
Enotni trg ne le opazno prispeva k rasti in konkurenčnosti, temveč evropskim državljanom in državljankam prinaša tudi prednosti visokih socialnih in okoljskih standardov ter močnega varstva potrošnikov, s čimer je Evropa začrtala standarde na svetovni ravni.
3. Evropski svet podpira ponovno osredotočenost na izvrševanje obstoječih pravil enotnega trga in odpravljanje ovir, kot je predlagano v sporočilu Komisije „30 let enotnega trga“. Dobro delujoč enotni trg ostaja bistven za uspešno izvedbo zelenega in digitalnega prehoda, našo prihodnjo rast ter gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo. Evropski svet poziva k ambicioznim ukrepom za dokončanje enotnega trga, zlasti kar zadeva digitalno razsežnost in storitve, ter za odpravo šibkih točk, ki so jih razkrile nedavne krize, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje znotraj enotnega trga in na svetovni ravni. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti MSP.
4. Evropski svet na podlagi sporočila Komisije „Dolgoročna konkurenčnost EU – pogled po letu 2030“ poziva k nadaljevanju dela na naslednjih področjih:
a) Regulativno okolje, ki spodbuja rast
– poenostavitev splošnega regulativnega okolja in zmanjšanje upravnega bremena, vključno s pospešitvijo postopkov za izdajo dovoljenj, preverjanjem konkurenčnosti za nove zakonodajne predloge in precej večjo uporabo digitalnih rešitev (kot so elektronska identifikacija ter strojno berljivi in standardizirani podatki). Racionalizirati bi bilo treba zahteve glede poročanja, zlasti kar zadeva zeleno, digitalno in gospodarsko zakonodajo EU;
– učinkovito izvrševanje pravil enotnega trga, da se zagotovi regulativno zbliževanje v vseh sektorjih, vključno s storitvami;
– okrepitev prizadevanj na nacionalni ravni in na ravni EU, da bi zmanjšali ovire za čezmejno poslovanje, in napredek pri delu v zvezi z dostopom do zdravil v državah članicah, hkrati pa tudi krepitev spodbud za naložbe in inovacije.
b) Naložbe
– poglobitev unije kapitalskih trgov, odprava preostalih ovir za čezmejno financiranje, lajšanje dostopa do zasebnega kapitala in njegova mobilizacija za naložbe, zlasti za MSP. Evropski svet poziva Evropski parlament in Svet, naj pred koncem sedanjega zakonodajnega cikla dokončata delo v zvezi z
zakonodajnimi predlogi na tem področju;
– zagotovitev popolne mobilizacije razpoložljivih sredstev in obstoječih finančnih instrumentov ter njihova prožnejša uporaba, da se omogoči pravočasna in ciljno usmerjena podpora v strateških sektorjih, ne da bi to vplivalo na cilje kohezijske politike. Evropski svet opozarja, da je seznanjen z namero Komisije, da pred poletjem 2023 predstavi predlog o Evropskem skladu za suverenost v podporo naložbam v strateških sektorjih;
– okrepitev ključnih ekosistemov, da se zagotovijo varne, stabilne in trajnostne dobavne verige za dvojni prehod;
– izboljšanje povezljivosti na enotnem trgu za vse države članice, vključno z razvojem in nadgradnjo infrastrukture in medsebojnih povezav za promet in energijo, vključno z omrežji.
c) Raziskave in inovacije
– spodbujanje inovacij s poudarkom na področjih z velikim potencialom rasti;
– povečanje naložb v raziskave in razvoj, da bi dosegli cilj glede javnofinančnih in zasebnih odhodkov v višini 3 % BDP;
– omogočanje, da se inovativni proizvodi in storitve lažje dajo na trg, tudi z uporabo regulativnih peskovnikov.
d) Digitalizacija
– sprostitev vrednosti podatkov v Evropi ob hkratnem zagotavljanju zasebnosti in varstva ter uporaba rešitev, ki jih ponuja gospodarstvo v realnem času;
– spodbujanje uporabe digitalnih orodij v celotnem gospodarstvu ter povečanje podpore podjetjem in upravam v Evropski uniji, da ostanejo med vodilnimi na področju umetne inteligence, kvantnega računalništva, mikroelektronike, 6G, spleta 4.0 in kibernetske varnosti.
e) Spretnosti
– razvoj spretnosti ter njihovo povezovanje s privlačnimi in kakovostnimi delovnimi mesti, povečanje udeležbe žensk in mladih ter spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja za soočanje z izzivi pomanjkanja delovne sile in preoblikovanja delovnih mest, tudi v okviru demografskih izzivov.
f) Krožnost
– spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo za izboljšanje trajnostnosti, znižanje vhodnih stroškov za industrijo EU in zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin, tudi z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponuja bio gospodarstvo.
Industrijska politika
5. Evropski svet je pregledal napredek na različnih področjih ukrepanja. Poziva k nadaljevanju dela v zvezi s predlogom akta o neto ničelni industriji in predlogom evropskega akta o kritičnih surovinah ter se seznanja z začasnim okvirom za državno pomoč za krizne razmere in prehod.
Trgovinska politika
6. Evropski svet je opravil strateško razpravo o geopolitičnih vidikih trgovine in poudaril prispevek trgovinske politike h konkurenčnosti EU.
Usklajevanje gospodarske politike
7. Evropski svet potrjuje:
– sklepe Sveta z dne 14. marca 2023 o pregledu ekonomskega upravljanja;
– prednostne naloge politike iz letnega pregleda trajnostne rasti ter države članice poziva, naj jih upoštevajo v svojih nacionalnih reformnih programih in programih za stabilnost ali konvergenčnih programih;
– osnutek priporočila Sveta o ekonomski politiki euroobmočja.
Celoten dokument je na voljo na povezavi.
Vir: Evropski Svet, 23. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
