Vlada je v tem mandatu znižala prag za priznavanje normiranih stroškov, sedaj pa je potrdila izhodišča za zvišanje praga za t. i. normirance. Prag za vstop v sistem normirancev bi se zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance, je izpostavil finančni minister Klemen Boštjančič.
Predlog zvišanja praga za normirance
Da bi sistem ohranili enostaven in predvidljiv, predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna.
Spremembe tudi pri izstopu in vrnitvi v sistem
Nekoliko spremenjen bi bil zato tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.
Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa "opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca". "To sta dve zelo specifični anomaliji, ni jih veliko, nekateri pa to zelo dobro izkoriščajo," je utemeljil finančni minister.
*****
PODROBNEJE:
Izhodišča za pripravo sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov
Vlada med drugim predlaga razmislek o prilagoditvi pogojev za vstop in obstoj v t. i. sistemu normirancev z zvišanjem zgornje meje prihodkov. Vlada bo izhodišča posredovala v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet.
Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je poenostavljen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, smo ga v preteklosti večkrat prilagodili. Nazadnje smo ga prilagodili s spremembo > Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero smo med drugim znižali prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov. V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, je bilo izpostavljeno predvsem, da zniževanje pragov za vstop in obstanek v sistemu negativno motivacijsko vpliva na posameznike, da bi širili svojo dejavnost.
Z namenom, da se lahko podjetniki v čim večji meri posvetijo svojemu delu in ustvarjanju dodane vrednosti, ob tem pa ne izgubljajo časa z administrativnimi opravili, se posledično predlaga vnovičen razmislek o spremembi sistema normiranih odhodkov. Predlaga se dodaten razmislek o tem, da se prag za vstop v sistem normirancev poviša s 30.000 evrov na 50.000 evrov prihodkov za t. i. popoldanske normirance oziroma s 60.000 evrov na 120.000 evrov za t. i. polne normirance, skladno s tem pa bi se povišal tudi prag za izstop sistema na 50.000 evrov pri t. i. popoldanskih normirancih oziroma na 120.000 evrov pri t. i. polnih normirancih. S tem bi se zagotovilo, da samostojni podjetniki kljub širitvi poslovanja še vedno lahko ostanejo v sistemu normiranih odhodkov in posledično ohranijo administrativno enostaven način ugotavljanja davčne obveznosti.
Vir: FinD-INFO, 19. 9. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
