V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni.
Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi »zavarovanja sredstev« denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert v okviru ozaveščanja Varni na internetu, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice.
Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare.
Strankam bank in hranilnic svetujejo, da ste ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivate osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinete. Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico ter obvestite tudi pristojne institucije, vključno s SI-CERT.
Si-Cert, je objavil primer klica, kjer se prevarant predstavi kot uslužbenec Banke Slovenije.
Vir: ZBS, 19. 3. 2026
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
