Potrjena novela Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-B)

Učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora zasledujejo zlasti:

• s krepitvijo vloge Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave,
• s skrajšanjem 5-letnega splošnega roka za vložitev tožbe po zaključku finančne preiskave na eno leto.
• z določitvijo možnosti vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja (premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč, zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe, saj veljavna ureditev navedene okoliščine upošteva, le če so nastale po vložitvi tožbe).

 Sodelovanje vseh organov v teh postopkih krepijo tako, da se:

• ureja situacije, ko državni tožilec za sprejem odločitve o uvedbi finančne preiskave potrebuje dodatna pojasnila in informacije o premoženjskem stanju.
• določa pravno podlago za sodelovanje članov finančne preiskovalne skupine tudi po zaključku finančne preiskave, kar omogoča procesno vrednost tako pridobljenih podatkov.

Z ZOPNI-B se sledi vodilnemu načelu zakona, da nihče ne more obdržati premoženja, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo.

Z razširitvijo instituta nadomestnega odvzema premoženja se preprečujejo situacije, ko bi osebe, ki so nezakonito pridobile premoženje, obšle določbe ZOPNI tako, da bi to premoženje, brez kakršnekoli intervencije države, porabile, skrile oziroma od nezakonitega premoženja uživale koristi. Gre za situacije, ko se s finančno preiskavo odkrije, da je oseba razpolagala s premoženjem nezakonitega izvora, ki pa je bilo v obdobju, na katerega se nanaša finančna preiskava, uničeno, odtujeno, skrito ali porabljeno.

Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, je na zadnji dan lanskega leta znašala skoraj 233 milijonov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 23. 5. 2025

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.