Državni zbor je potrdil novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki spreminja dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov.
Sedanje določbe zakona so omogočale javni dostop do nekaterih podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, kar pa je po razsodbi Sodišča EU-ja nesorazmerno, saj se s tem posega zlasti v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Do teh podatkov pa bodo po novem za potrebe raziskovalne dejavnosti na področju preprečevanja pranja denarja neovirano lahko dostopali novinarji, raziskovalci in nevladniki, kar je bilo dodano po sprejemu dopolnil k noveli.
Sprememba v noveli zakona se nanaša še na izboljšanje režima povratnih informacij. Po obstoječi ureditvi urad za preprečevanje pranja denarja povratne informacije o izsledkih svojih preiskav v zvezi s sumljivimi transakcijami pošlje le zavezancem, ki so podali prijavo, ne pa tudi tistim subjektom, od katerih je zahteval dodatne podatke v okviru izvajanja svojih preiskovalnih pooblastil.
Novela spreminja še status častnih konzulov funkcionarjev, ki po novem niso več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe. Slovenija je bila edina država EU, ki jih je uvrščala med politično izpostavljene osebe, v praksi pa se je pokazalo tudi, da takšen status nesorazmerno omejuje poslovne dejavnosti častnih konzulov v Sloveniji, ki so pogosto tudi lastniki ali nosilci upravljavskih funkcij v gospodarskih družbah.
Vir: FinD-INFO, 16. 7. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
