c S

Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna

31.12.2025 V letošnjem letu smo zabeležili 2,7-odstotno inflacijo. Najbolj so jo zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so bile za 3,6 %, blago pa za 2,3 % dražje kot pred enim letom. Na mesečni ravni pa so cene v povprečju ostale nespremenjene.

Leto 2025 zaključujemo z 2,7-odstotno inflacijo

Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna (v istem mesecu lani 1,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,4-odstotna.

Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 % višje kot v lanskem decembru, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 % in poltrajno blago za 0,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale na enaki ravni.

K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %).

Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene

V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake.

Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj (za 4,5 %), na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv nižje cene počitniških paketov (za 3,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
 
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna (pred enim letom 2,0-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,1 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,8 %, cene blaga pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe in poltrajno blago sta se podražila – prvo za 2,9 % in drugo za 0,5 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 %.

Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za november 2025 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra v članicah EMU 2,1-odstotna (enako kot mesec prej) in v članicah EU 2,4-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,4 %.
 
Višji davki in trošarine zvišali letno inflacijo za 0,1 odstotne točke

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 0,1 odstotne točke.

Na začetku leta se je zvišal davek na sladke pijače, z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo DDV. Junija so se zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate.

Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 2,6-odstotna. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila rahlo nižja (2,5-odstotna).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
 
Vir: SURS, 31. 12. 2025


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.