V Državnem zboru so na današnjem zasedanju sprejeli spremembe in dopolnitve Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki jih je predlagala vlada. Cilj novele je bil vzpostaviti širšo uporabo sredstev elektronske komunikacije in avtomatizacijo nekaterih procesov, ki bodo omogočili bolj učinkovito vodenje upravnih postopkov.
Novela ZUP ohranja uveljavljen koncept splošnega upravnega postopka. Cilj predlaganih sprememb pa je povečati učinkovitost in pospešiti upravne postopke, optimizirati procesna pravila ter s tem razbremeniti posameznike in pravne osebe, ki se v različnih vlogah znajdejo v postopku, ter razbremeniti organe nepotrebnih procesnih aktivnosti.
Dejstvo je, da poslovni subjekti (to so na primer gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva in druge pravne osebe) z državo v nekaterih upravnih postopkih že zdaj poslujejo le elektronsko. Zdaj se ta obveznost, ki je hkrati prednost, širi na vse upravne postopke. V praksi to pomeni, da bo morala vsaka pravna oseba imeti varni elektronski predal – tistim, ki ga še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država. Elektronsko vročanje bo razbremenilo tako poslovne subjekte, ki bodo dokumente lažje prevzemali in z njimi upravljali, kot tudi organe (enostavnejše in hitrejše, pa tudi okoljsko bolj sprejemljivo poslovanje). Pri tem poudarjamo, da bo obvezno le elektronsko vročanje, medtem ko bodo vlogo še vedno lahko vložili tudi v fizični obliki.
Za fizične osebe se pri elektronskem vročanju ne spreminja ničesar, organi bodo vročali elektronsko zgolj tistim, ki bodo za to izrazili interes.
Spremembe pri vročanju dokumentov v fizični oblikiČe naslovniku dokumenta ni mogoče vročiti osebno v roke, se mu ga pusti v nabiralniku. Povedano enostavneje: zdaj je pismonoša ob neuspeli vročitvi pošiljko odnesel na pošto, kjer je naslovnika čakala 15 dni; če je ta ni prevzel, mu jo je pismonoša vrgel v poštni nabiralnik. Po novem bo pismonoša, če naslovnika ne bo doma, dokument takoj vrgel v nabiralnik in prejemniku ponj ne bo več treba hoditi na pošto.
Ob tem se fikcija vročitve iz 15 skrajša na 7 dni, kar pomeni, da se po sedmih dneh šteje, da je pošiljka vročena. S skrajšanjem rokov želimo zagotoviti predvsem hitrejše reševanje. Ob tem pa je treba poudariti, da se sočasno podaljšuje rok za pritožbo iz 15 na 21 dni, tako da se za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja.
Samodejna izdaja potrdil iz uradnih evidencZakon bo omogočil, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki lahko izda samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema. To na eni strani pomeni veliko razbremenitev za zaposlene, ki zdaj pripravljajo in izdajajo potrdila, in na drugi strani prednost za stranke, saj avtomatizacija postopek skrajša na nekaj minut.
Vlaganje vlog – povečanje dostopnosti za elektronsko poslovanjePredlog zakona povečuje dostopnost za elektronsko poslovanje oziroma oddajo vlog. Po trenutni ureditvi velja, da za elektronsko oddajo vloge vložnik potrebuje kvalificiran elektronski podpis. Po novem bi vlogo lahko oddali tudi z naprednim elektronskim podpisom. Take vrste podpis zagotavlja zadostno stopnjo zanesljivosti, obenem pa ga uporablja več ljudi kot kvalificirano digitalno potrdilo, zato bodo storitve prebivalcem bolj dostopne.
Še pomembnejša novost pa bo omogočila, da vloge v elektronski obliki lahko vložijo tudi tisti, ki elektronskih podpisov nimajo ali jih ne znajo ali ne morejo uporabljati. Zakon namreč omogoča, da se istovetnost vložnika lahko ugotovi preko posebnega informacijskega sistema (centralna storitev za elektronsko prijavo in elektronski podpis), kjer se bo istovetnost vložnika vloge ugotavljala s preverjanjem ujemanja podatkov, ki jih navede vložnik s podatki v uradnih evidencah (to je ujemanje osebnega imena, EMŠO, davčne številke, številke osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja). Gre za podatke, ki so praviloma znani le njihovim imetnikom, zato bodo omogočili zadovoljivo identifikacijo vložnika.
Odločba brez obrazložitvePredlog zakona uvaja možnost, da organ lahko izda odločbo brez obrazložitve, ko se zahtevi stranke ugodi in temu nihče ne nasprotuje. Se pravi, organom ne bo več treba pisati dolgih obrazložitev odločb, če se zahtevi ugodi, kot je to potrebno po trenutni ureditvi. Izkušnje kažejo, da stranke, ki je z zahtevkom uspela, največkrat obrazložitev ne zanima. Vseeno se tistim, ki bi se z razlogi želeli seznaniti, to še naprej omogoča.
Obrazložitev odločbe ali sklepa je temelj za vlaganje pritožb ali drugih pravnih sredstev, a če zaradi okoliščin uporaba pravnih sredstev realno ni pričakovana, pisanje obrazložitve nima dodane vrednosti, hkrati pa po nepotrebnem obremenjuje organ. S tem organom omogočimo, da se namesto pisanja obrazložitev osredotočijo na druge zadeve.
Ustne obravnave prek videokonferenceS predlagano novelo bo omogočeno izvajanje ustne obravnave prek videokonference, kar bo lahko bistveno pospešilo postopek, hkrati pa zmanjšalo stroške tako na strani organa kot osebe, ki bi sicer morala priti na obravnavo. Ni namreč vedno nujno, da bi stranke in priče z namenom ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja vsakokrat hodile k organu, če se lahko srečajo virtualno, prek računalnika ali telefona s kamero.
Pripravljalni – posvetovalni narokPredlog zakona predvideva še eno novost, to je pripravljalni – posvetovalni narok. Tega organ lahko skliče, če oceni, da bi s predstavitvijo postopka, dejstev in posledic morebitne odločitve še pred ustno obravnavo lahko na manj formalen način odpravil dvome, vprašanja, negotovost in strahove strank, ki posledično vplivajo na potek postopka. Takšen »sestanek« ne bi bil obremenjen s strogimi formalnimi zahtevami za izvedbo ustne obravnave, zato bi v kompleksnih postopkih lahko omogočil hitrejše sporazumevanje in posledično tudi hitrejši zaključek postopka.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.