c S

Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 3,3 %, na mesečni pa nižje za 0,1 %

30.09.2026 Življenjske potrebščine so bile septembra v povprečju za 3,3 % dražje kot pred enim letom. K mesečni deflaciji so največ prispevale nižje cene počitniških paketov.

Na letno rast cen najbolj vplivale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, …

Cene življenjskih potrebščin so se septembra na letni ravni zvišale za 3,3 %. V istem mesecu lani je bila letna stopnja inflacije 2,6-odstotna.

Storitve so se podražile v povprečju za 4,1 % in blago za 2,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,5 % in poltrajno blago za 0,8 %, cene trajnega blaga pa so upadle za 1,5 %.

Največ, 1,1 odstotne točke, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 8,8 %). Z 1,0 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (za 6,3 %). 0,4 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 3,8 %), 0,3 odstotne točke pa podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 %).

… na mesečno deflacijo pa pocenitve počitniških paketov

V primerjavi z avgustom so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju nižje za 0,1 %.

Ob izteku poletne turistične sezone so se cene počitniških paketov znižale za 15,6 %, kar je k deflaciji prispevalo 0,8 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k mesečnemu upadu cen dodale še pocenitve nastanitvenih storitev (za 5,3 %) in avtomobilov (za 1,6 %).

Po drugi strani so se zaradi konca poletnih razprodaj in zamenjave za jesensko-zimsko kolekcijo cene oblačil zvišale za 12,2 %, kar je deflacijo ublažilo za 0,5 odstotne točke.

Med podražitvami so 0,2 odstotne točke prispevale še za 3,7 % višje cene goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, po 0,1 odstotne točke pa dražja tekoča goriva (za 5,2 %) ter podražitve v menzah in okrepčevalnicah (za 5,4 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
 
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 3,7-odstotna (pred enim letom 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,3 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,0 % in cene blaga za 3,4 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,4 % in poltrajno blago za 1,0 %, medtem ko se je trajno pocenilo za 1,7 %.

Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za avgust 2026 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta v članicah EMU 3,2-odstotna (mesec prej 2,9-odstotna) in v članicah EU 3,2-odstotna (mesec prej 3,0-odstotna). Najnižjo so izmerili na Švedskem (0,3-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (6,3-odstotno); v Sloveniji je znašala 3,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
 
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
  sep 2026
sep 2025
sep 2026
avg 2026 
sep 2026 
dec 2025
jan–sep 2026
jan–sep 2025
sep 2026
Ø 2025 
stopnja rasti (%) indeks
Skupaj 3,3 -0,1 3,3 3,1 104,13
01 Hrana in brezalkoholne pijače -0,7 -0,2 -0,2 1,1 100,70
02 Alkoholne pijače in tobak 4,9 0,0 4,8 5,0 106,12
03 Oblačila in obutev 0,5 9,0 -2,8 0,1 99,97
04 Stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva 8,8 0,4 5,1 8,3 109,37
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje gospodinjstva 0,6 -0,7 0,1 1,1 100,37
06 Zdravstvo 1,6 0,7 1,0 4,1 102,94
07 Prevoz 6,3 0,8 6,5 2,5 105,64
08 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,0 0,1 2,2 2,3 102,70
09 Rekreacija, šport in kultura 3,8 -7,1 10,4 3,1 106,75
10 Storitve izobraževanja 2,6 0,3 1,5 3,4 103,44
11 Restavracije in nastanitvene storitve 3,3 -0,4 5,3 2,7 105,55
12 Zavarovalne in finančne storitve 3,5 0,6 2,0 3,8 104,14
13 Osebna nega, socialna zaščita ter razno blago in storitve 2,9 0,1 1,6 2,3 102,20
           
  Blago 2,9 1,0 1,9 2,6 103,20
  Storitve 4,1 -2,2 6,2 4,0 105,95

Vir: SURS, 30. 9. 2026


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

LEXI Pogovor z LEXI