Pozitiven vpliv domačega trošenja
Domača potrošnja se je v 2. četrtletju okrepila za 5,9 %, k čemur sta pozitivno prispevali povečanji končne potrošnje (4,0-odstotno) in bruto investicij (12,3-odstotno).
Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se dvignili za 3,4 %, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 %). Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih (10,1-odstotna rast). Izdatki za storitve so se povečali za 3,7 %, za netrajne proizvode za 1,3 % in za poltrajne proizvode za 0,9 %.
Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 13,2 %, kar je enak porast kot v 1. četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za skoraj petino (19,0 %), od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 % ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 %. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 %. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 %, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 %.
Menjava s tujino višja
V 2. četrtletju sta narasla izvoz in uvoz blaga in storitev. Izvoz se je zvišal za 6,4 %, od tega izvoz blaga za 6,5 % in izvoz storitev za 6,1 %. Uvoz je zrasel izraziteje, in sicer skupno za 7,6 %. Uvoz blaga je zrasel za 8,1 %, uvoz storitev pa za 5,5 %.
Rasti izvoza in uvoza blaga v letošnjem 2. četrtletju sta bili tako največji po 3. četrtletju 2024.
Rast dodane vrednosti okrepljena v pomembnejših dejavnostih
Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 2. četrtletjem zvišala za 4,8 %. Najizrazitejšo rast smo zaznali v gradbeništvu, bila je 15,9-odstotna. Dodana vrednost se v tej dejavnosti po razmeroma visokih stopnjah zvišuje od lanskega 2. četrtletja (med 13,3 % in 16,5 %) in je v celotnem tem obdobju največ prispevala k rasti obsega BDP (med 0,8 in 1,0 odstotne točke).
V 2. četrtletju letos se je izraziteje povečal prispevek rasti dodane vrednosti v skupini dejavnosti trgovina, promet in gostinstvo ter v predelovalnih dejavnostih. V prvi skupini se je dodana vrednost zvišala za 5,2 % (to je največ v zadnjih štirih letih) in k rasti obsega BDP prispevala 0,9 odstotne točke. V predelovalnih dejavnostih je bila rast najvišja v zadnjih šestih četrtletjih, in sicer 4,3-odstotna, prispevek k rasti obsega BDP pa je znašal 0,8 odstotne točke.
Zaposlenost večja
Skupno je bilo v 2. četrtletju zaposlenih približno 1.101.000 oseb. To je za 0,3 % oz. za 3.500 oseb več kot lani v istem obdobju. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih (za 4.500 oseb oz. za 3,2 %) ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (za 4.500 oseb oz. za 2,1 %). Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala; najizrazitejši upad, za 3.000 oseb oz. za 1,3 %, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vir: SURS, 14. 8. 2026
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
