BDP lani realno zrasel za 1,5 %

Gospodarska rast lani zmerna

Po oceni, pripravljeni na podlagi letnih podatkovnih virov, je bruto domači proizvod za leto 2025 znašal 71.171 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 5,5 % več kot leto prej, merjeno v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 1,5 % več. Gospodarska rast se je lani še naprej umirjala, potem ko je v letu 2023 znašala 2,6 % in predlani 2,0 %.

Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 16. februarja 2026.

Proizvodnja se je realno povečala za 1,0 %, vmesna potrošnja pa za 0,5 %.

K povečanju obsega BDP v letu 2025 so največ prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo – vsako od teh področij po 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so h gospodarski rasti dodala področja zdravstvo in socialno varstvo (v okviru tega največ socialno varstvo, ki ima sicer trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo), poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Negativno so na gospodarsko rast vplivale predvsem predelovalne dejavnosti (−0,3 odstotne točke). Sledila so področja oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (vsako od teh po −0,1 odstotne točke).


Rast končne potrošnje in investicij, uvoz zrasel bolj kot izvoz

Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 %. K temu so prispevali izdatki na domačem trgu za vse skupine proizvodov; najbolj za trajno blago (rast 5,8 %), sledili so izdatki za poltrajno (3,1 %) in netrajno blago (2,7 %) ter za storitve (2,1 %).

Končna potrošnja sektorja država se je realno povečala za 3,2 %, pri čemer so izdatki za individualne storitve zrasli za 3,4 %, za kolektivne pa za 2,7 %.

Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 5,3 %; v zgradbe za 6,2 %, v opremo in stroje za 5,2 % ter v proizvode intelektualne lastnine za 3,8 %.
 
Zaloge so se povečale bolj kot leto prej. Spremembe zalog so predstavljale 0,9 % BDP (0,4 odstotne točke več kot v 2024), predvsem zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga.

Saldo menjave s tujino je bil še vedno pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.874 milijonov EUR, a se je obseg uvoza blaga in storitev ponovno zvišal bolj kot pri izvozu. Vrednost izvoza se je realno zvišala za 0,2 % (pri blagu je bila nižja za 0,7 %, pri storitvah pa višja za 3,2 %). Vrednost uvoza je realno zrasla za 2,8 % (pri blagu za 3,1 %, pri storitvah za 1,2 %). Pogoji menjave s tujino so se znova izboljšali; cene so pri izvozu porasle bolj (1,4 %) kot pri uvozu (0,1 %).


Večji delež sredstev za zaposlene, manjši delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka ter davkov

V primerjavi z letom 2024 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu povečal za 0,6 odstotne točke in je znašal 52,0 %. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 12,8 % BDP. Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 1,5 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke, obsegal je 18,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 18,7 % BDP.


Zaposlenost po dolgem obdobju rasti nekoliko upadla

Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 0,5 %, število samozaposlenih pa povečalo za 1,7 %. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oz. 0,1 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.102.000 oseb. Od tega je bilo zaposlenih 79,5 %, samozaposlenih pa preostalih 20,5 %.

Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (približno 4.000 oseb manj oz. −0,4 odstotne točke prispevka k skupni spremembi), največji pozitivni prispevek pa je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (približno 2.000 oseb več oz. 0,2 odstotne točke prispevka).


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.