V slovenskem pravnem prostoru je vse bolj opazen trend, da nekatera pooblastila, tradicionalno povezana izključno s policijo, pridobivajo tudi organi, pristojni za vodenje nekazenskih postopkov. To ni le vprašanje pristojnosti na primer Finančne uprave RS (FURS), zasebnih varnostnikov ali občinskih redarjev, temveč širši pojav, ki ga odraža tudi podobnost zakonske in podzakonske ureditve teh pooblastil s tistimi, ki jih določata Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Pravilnik o policijskih pooblastilih za policijo.
Čeprav je zakonodajni okvir pogosto oblikovan po enaki logiki – najprej naštevanje pooblastil (na primer 33. člen ZNPPol), nato njihova podrobna opredelitev v zakonu ter dopolnitev z ustrezno podzakonsko uredbo – se ob vsebinski primerjavi pogosto pokaže pomembna razlika: pogoji za izvrševanje policijskih pooblastil so praviloma strožji kot pri FURS ali drugih organih zunaj kazenskega postopka. To se odraža tudi v sodni praksi (tudi Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča EU ter Ustavnega sodišča), saj je večina ključnih meril za presojo posegov v zasebnost z represivnimi pooblastili utemeljena prav na primerih policijskih ukrepov.
Postopoma pa se navedena sodišča v svoji praksi soočajo tudi s pooblastili drugih (državnih) organov, ki posegajo v zasebnost, varovano na ustavni ravni, z mednarodnimi pogodbami in s pravnimi akti Evropske unije. Ob tem se odpirajo različna ustavnopravna vprašanja. Ustavno sodišče se je na primer v zadnjem času vsebinsko ukvarjalo s pooblastil FURS, ki pomenijo poseg v zasebnost z uporabo sodobne informacijske tehnologije v odločbah U-I-33/23 z dne 16. 5. 2024 o uporabi GPS-sledenja za namene finančne preiskave in U-I-11/20, Up-85/20 z dne 3. 10. 2024 o potencialnem izenačevanju spletnega in fizičnega prostora. Dotaknilo se jih je tudi v sklepu U-I-45/25 z dne 10. 7. 2025.
Razvoj sodobnih tehnologij prinaša izzive za organe v vseh postopkih, ne le v kazenskem. Zaradi tega in zaradi racionalizacije dela se pojavlja potreba po uvedbi novih tehnologij tudi v pravne postopke za preiskovanje protipravnih ravnanj. To odpira več ustavnopravnih vprašanj, začenši s tem, kdaj je za uvedbo določene tehnologije oziroma pooblastila potrebna nova in samostojna zakonska podlaga. Po mojem mnenju je to potrebno, ko določena tehnologija pomeni poseg nove vrste, oblike ali teže (če gre za isto vrsto podatkov, ki jo je bilo mogoče do tedaj že pridobivati na drug način). V vsakem primeru je treba torej najprej ugotoviti, kaj določen ukrep pomeni v tehničnem smislu, kateri podatki se z njim pridobijo ter za kakšen ukrep posledično gre. Na ta način je mogoče tudi določiti relevantno zgornjo premiso presoje, tj. relevantno ustavnopravno določbo. To je torej ključno ustavnopravno izhodišče.
Pri presoji pooblastil represivnih organov zunaj kazenskega postopka se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je sodno prakso, razvito za kazenskopravne ukrepe, mogoče neposredno prenesti v nekazenski kontekst. Dileme se nanašajo tako na razlago pojmov, kakršna sta kazenski postopek in kaznivo dejanje, kot na presojo sorazmernosti posega in utemeljenega pričakovanja zasebnosti (pri presoji, ali sploh gre za poseg). Čeprav se tehnologija spreminja, ostajajo torej ključna metodološka in vsebinska vprašanja enaka: kako ohraniti ravnotežje med učinkovitostjo postopkov in varstvom človekovih pravic ter preprečiti morebitno zlorabo pooblastil.
Posebej na področju pristojnosti FURS, ki pogosto posega na področja primarne ali deljene pristojnosti EU, pa je treba upoštevati tudi načela prava EU – od primarnosti in neposrednega učinka do načela sorazmernosti iz 5. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Ta okvir zahteva, da nacionalna sodišča, vključno z Ustavnim sodiščem, nacionalno ureditev presojajo v skladu s pravom EU in prakso Sodišča EU, da se zagotovi njegova polna učinkovitost. To prinaša dodatne vidike, ki jih je pri presoji nujno upoštevati.
Izziv prihodnosti bo torej kot vedno prav v tem, da bo zakonodaja in poznejša presoja sodišča dovolj prožna za sprejem novih tehnologij, a hkrati dovolj trdna, da bo varovala temeljne pravice.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
