Spodbudno je tudi, da so se voditelji EU zavzeli, da bi lahko pri soočanju z energetsko draginjo uporabili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem finančnem okviru. To bi po njihovem mnenju ohranilo enake konkurenčne pogoje in celovitost evropskega enotnega trga, na kar so že večkrat opozorili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Enostranske rešitve posameznih držav članic namreč ustvarjajo neenakopravne pogoje za poslovanje podjetij. Na to in na prepočasnost ukrepanja slovenske vlade je ta teden opozoril tudi Upravni odbor GZS.
Za enkrat je slovenskemu gospodarstvu na voljo le pomoč v okviru pred kratkim noveliranega zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen zemeljskega plina in elektrike. Podjetja bodo lahko za pomoč prosila od prvega novembra naprej, vendar še do danes n aGZS niso prejeli tolmačenja določila, ki od podjetij, prosilcev za pomoč, zahteva podpis izjave o vključevanju maksimalno 10 % zvišanja cen energentov v končne produkte in storitve. Bojijo se, da se podjetja ne bodo odločila zaprositi za pomoč, v kolikor ne bodo jasno določeni kriteriji preverjanja tega določila.
Poleg tega izpostavljajo, da se mudi s pripravo ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti šele pripravlja predlog novega zakona, saj po mnenju vlade rešitve iz časa epidemije naj ne bi bile uporabne v primeru energetske krize. To pa pomeni, da tudi ta ukrep ne bo v kratkem nared.
Medtem so, kot so že večkrat opozorili, nekatera podjetja v Sloveniji že zmanjšala ali ukinila proizvodnjo in tudi za prihodnje napovedujejo podobne ukrepe. »To bi lahko imelo neslutene posledice za celotno slovensko gospodarstvo, ki je prek dobavnih verig močno prepleteno. Strokovnjaki tudi na evropski ravni opozarjajo na grožnjo deindustrializacije Evrope, v kolikor se cene energentov ne bodo čim prej znižale. Obstaja bojazen, da bodo energetsko intenzivna podjetja primorana zapirati svoje proizvodnje v Evropi, ki bi tako postala odvisna izključno od uvoza materialov iz drugih koncev sveta, kjer so cene energentov nižje (predvsem ZDA in Azija), kjer pa ima proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v EU,« še poudarja predsednik GZS Tibor Šimonka.
Vir: GZS, 21. 10. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
