Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Po izračunu na podlagi tega zneska bi nova neto višina minimalne plače znašala približno 736 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska košarice minimalnih stroškov predvideva leta 2023.
Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Cigler Kralj je posvetovanje opravil danes, znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.
Delodajalcem, od katerih je že nekaj časa slišati opozorila, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače sicer subvencionirati. Kot je pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.
S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.
Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je za STA izrazil zadovoljstvo, da se je minister odločil za najmanjši možen dvig, kot ga omogoča zakon. Pričakuje pa, da bo država uresničila napoved o subvencioniranju dviga.
Tudi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ocenil, da je ministrova odločitev glede na zakonske določbe korektna. Nekateri delodajalci so na današnjem posvetu z ministrom sicer vztrajali pri zamrznitvi minimalne plače, je dodal.
Sindikati ministru medtem očitajo, da je odločitev o novi višini sprejel že pred posvetovanjem s socialnimi partnerji, saj je dvig napovedal že na začetku sestanka. Kot je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, jih moti tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih leta 2017, ki tako ne upoštevajo podražitev od takrat.
Minister je na novinarski konferenci predstavil tudi ukrepe iz osmega protikoronskega paketa. "Nosilna ukrepa za trg dela sta čakanje na delo doma in skrajšani delovni čas. V pričakovanju okrevanja gospodarstva smo možnost čakanja na delo doma podaljšali do konca aprila leta 2021 z možnostjo, da to dvakrat po en mesec podaljšamo s sklepom vlade," je pojasnil Cigler Kralj.
Vir: STA in novinarska konferenca, 19. 1. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
