Evropska komisija je na podlagi vprašanj in pobud držav članic ter gospodarstva, pripravila dokument, v katerem je povzela ključna vprašanja in podala usmeritve za delovanje v kriznih razmerah. V nadaljevanju povzemamo bistvene vsebine, ki so pomembne za izvajanje carinske zakonodaje v tem obdobju.
1. Splošne določbe
1.1 Pooblastila za zastopanje v okviru poštnega prometa in pošiljk hitre pošte (e-trgovanje)
V trenutnih kriznih razmerah (povečano število pošiljk male vrednosti, pomakanje kadra na strani ponudnikov poštnih storitev ter možnosti okužbe) carinski organi lahko v skladu z drugim odstavkom člena 19/2 CZU, v posebnih razmerah opustijo zahtevo po predložitvi pooblastila za zastopanje. Na podlagi navedenega člena v tem času carinski organi ne bodo zahtevali predložitve pooblastila za zastopanje od ponudnikov storitev pošte in hitre pošte ter carinskih zastopnikov.
1.2 Carinske odločbe
a) Vlaganja zahtevkov za nebistvene carinske odločbe
Glede na trenutne razmere, nastale zaradi epidemije Covid-19, svetujemo vložnikom zahtevkov za izdajo carinskih odločb in dovoljenj dodaten razmislek o nujnosti pridobitve posamezne odločbe ali dovoljenja in pozivamo, v kolikor je to mogoče, da k vlaganju tovrstnih zahtevkov pristopite v kasnejšem obdobju.
b) Podaljšanje roka za izdajo carinskih odločb/dovoljenj
Gospodarski subjekti, ki že imajo v obravnavni zahtevke za izdajo odločb/dovoljenj v okviru katerih bi bilo potrebno opraviti kakšne prilagoditve, lahko v skladu s tretjim pododstavkom 22/3 CZU vložijo prošnjo za podaljšanje roka in s tem premostijo časovno stisko nastalo zaradi trenutne situacije.
2. Vstop blaga
a) Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema za nujne obravnave
Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema tudi v nujnih primerih niso oproščene obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije. V skladu s členom 127/7 CZU se lahko vstopna skupna deklaracija vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če taki sistemi vsebujejo navedbe, potrebne za tako deklaracijo, in so te navedbe na voljo v določenem roku, preden se blago vnese na carinsko območje Unije.
b) T2L dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga
Dokument dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga je potrebno carinskemu organu predložiti v originalu. V času trajanja izrednih okoliščin, lahko carinskemu organu gospodarski subjekti predložijo kopijo dokumenta dokazila o carinskem statusu unijskega blaga, v kolikor dostava originala v trenutku predložitve ni mogoča. Original se dostavi takoj, ko je to mogoče.
Na zahtevo zadevne osebe, ki predloži dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga in iz utemeljenih razlogov, lahko carinski organ določi daljše obdobje veljavnosti dokazila.
3. Carinski postopki
a) Blago, ki se nahaja začasni hrambi več kot 90 dni
Veljavna zakonodaja ne omogoča daljše začasne hrambe blaga od 90 dni. Lahko pa gospodarski subjekti po izteku 90 dnevnega roka vložijo zahtevek zaradi višje sile (zaradi izbruha virusa) in pri tem uveljavljajo člena 120 CZU ali 124/1/h CZU. V tem primeru bodo carinski organi presojali izpolnjenost pogojev za vsak primer posebej.
b) Rok za vložitev dopolnilne deklaracije
V primeru, da deklarant oz. imetnik dovoljenja za poenostavljeni prestopek zaradi okoliščin, ki so nastale zaradi izbruha Covid-19 ne more predložiti dopolnilne deklaracije, mora o tem čim hitreje obvestiti oddelek za carinjenje, pri katerem bi moral vložiti dopolnilno deklaracijo in vložiti prošnjo za podaljšanje roka.
4. Posebni postopki
a) Rok za predložitev blaga namembnemu carinskemu uradu v okviru tranzitnega postopka (člena 297 in 306(3) Izvedbene uredbe)
Kadar bo prevoznik v okviru tranzitnega postopka predložil blago namembnemu carinskemu uradu in pri tem zamudil rok za predložitev, ki mu je bil dodeljen na carinskem uradu odhoda, zaradi ukrepov za boj proti izbruhu Covid-19, lahko carinski organ sklepa, da zamuda ni nastala po krivdi prevoznika. V tem primeru se smatra, da je blago predloženo znotraj roka za predložitev blaga.
b) Uporaba zvezka TIR brez vnosa podatkov v elektronski tranzitni sistem SINCTS
Carinski organ lahko na prošnjo imetnika zvezka TIR dovoli uporabo zvezka TIR v papirni obliki, brez vnosa podatkov v elektronski tranzitni sistem, v kolikor je to glede na trenutne okoliščine potrebno za lažje poslovanje.
c) Dogodki na poti
Prevoznik mora po izrednem dogodku nemudoma predložiti blago skupaj s cestnim vozilom, skupino vozil ali zabojnikom, zvezkom TIR in glavno referenčno številko (MRN) operacije TIR najbližjemu carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se prevozno sredstvo nahaja.
V času trajanja izrednih okoliščin lahko prevozniki to obveznost začasno opustijo, tako, da se izredni dogodek zabeleži na cilju in na zvezek TIR, s strani prevoznika.
d) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev
Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za začasni uvoz materiala za pomoč ob nesrečah, kadar se uporablja v povezavi z ukrepi, sprejetimi za odpravo posledic nesreč ali podobnih okoliščin, ki prizadenejo carinsko območje Unije (člen 221 Delegirane uredbe). Sedanjo situacijo izbruha Covid-19 lahko obravnavamo kot »nesrečo« v smislu navedenega člena. V skladu s členom 139 Delegirane uredbe se to blago lahko deklarira s katerim koli dejanjem, druga možnost je vložitev ustne deklaracije v skladu s členom 136/1 Delegirane uredbe.
Enak pristop se lahko uporabi tudi za medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo iz člena 222 Delegirane uredbe, kadar se taka oprema pošilja na posodo na zahtevo bolnišnice ali druge medicinske ustanove, ki tako opremo nujno potrebujejo.
e) Možnost podaljšanja roka za zaključek začasnega uvoza na podlagi zvezka ATA
Zaradi trenutnih razmer nekateri gospodarski subjekti v določenem roku ne morejo ponovno izvoziti blaga, ki je bilo predhodno dano v začasni uvoz na podlagi zvezkov ATA.
Imetniki zvezka ATA lahko zaradi izjemnih okoliščin (kamor sodi tudi izbruh Covid-19) tako vložijo zahtevek za podaljšanje roka za zaključek postopka v skladu s členom 251/3 CZU (oziroma 17. členom Istanbulske konvencije).
5. Izstop blaga
a) Oskrba ladij
Blago, ki je na ladjah, je namenjeno oskrbi ladij in ne za izvoz, zato v primeru oskrbe ladij ne velja prepoved izvoza iz uredbe 2020/402 z dne 14. 3. 2020. Dobavljeno blago pa ne sme več zapustiti ladje in ni namenjeno izvozu v tretjo državo.
b) Možnost podaljšanja roka za izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz
Kadar po 150-dnevnem obdobju od datuma prepustitve blaga v postopek izvoza, postopek pasivnega oplemenitenja ali ponovni izvoz, carinski organ izvoza ni prejel nobenih informacij o izstopu blaga ali dokazila, da je takšno blago zapustilo carinsko območje Unije, lahko ta carinski urad zadevno deklaracijo izreče za neveljavno (člen 248/2 Delegirane uredbe). Upoštevajoč trenutne izredne okoliščine zaradi izbruha Covid-19, carinski uradi izvoza ne bodo začeli postopka za izrek deklaracije za neveljavno, razen če to deklarant izrecno zahteva.
6. Preferencialno poreklo blaga – dokazila o poreklu
Zaradi krize COVID-19 so v nekaterih državah članicah EU in trgovinskih partnericah EU prekinjeni stiki med carinskimi organi in strankami/gospodarskimi subjekti, kar povzroča težave pri predložitvi potrdil o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, obrazec A ter potrdilo o gibanju blaga A.TR., ki je dokazilo o statusu blaga v prostem prometu v carinski uniji EU-Turčija) v ustrezni obliki (izdaja potrdila na predpisanem papirnatem obrazcu, podpis izvoznika, žig in podpis carinskega organa, itd,…). Evropska komisija je preučila več možnosti z namenom, da bi izredne razmere čim manj vplivale na preferencialno trgovino. Gre za dva izjemna ukrepa, ki bi se uporabljala v času trajanja krize COVID-19, in sicer: za namene odobritve preferencialne obravnave ob uvozu se lahko pod določenimi pogoji sprejmejo kopije potrdil ter optimalna uporaba statusa pooblaščenega izvoznika. Evropska komisija je trgovinske partnerice EU pozvala, da jo obvestijo, ali so zainteresirane za uporabo takšnih izjemnih ukrepov. Izjemni ukrepi se bodo lahko začeli izvajati med državami članicami EU in tistimi trgovinskimi partnericami EU, ki se bodo strinjale s takšnim pristopom in po potrditvi s strani Evropske komisije. Evropska komisija bo v ta namen pripravila in objavila informacije in opis takšnih dogovorov, ki jih sprejmejo carinski organi držav članic EU in preferencialnih trgovinskih partneric EU. O slednjih informacijah vas bomo sproti obveščali.
Nove informacije v zvezi z navedenim in aktualnimi razmerami, bodo tekoče objavljali na spletni strani FURS.
Vir: FURS, 3. 4. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
