Komisija, pristojna za preiskavo delovanja skrajnih skupin, je po dobrih šestih urah seje končala z zaslišanjem ekspertnih prič iz vrst poznavalcev družbenih dogajanj. Člane komisije so najbolj zanimala stališča prič glede definicije in pojavnih oblik skrajnih gibanj v Sloveniji.
Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede je med drugim izpostavil, da je treba postaviti ločnico med neproblematičnim in varnostno problematičnim ekstremizmom. Po njegovih besedah je ključna ločnica v elementu nasilja. Tudi če te skupine samo spodbujajo k nasilju ali če ljudi ustrahujejo, sploh pa še nasilna dejanja izvajajo, gre za problematičen ekstremizem. Od kaznivega dejanja pa se skrajno dejanje razlikuje po tem, da ima slednje politično konotacijo.
V Sloveniji sicer na ideološki ravni zagotovo obstajajo tri vrste ekstremizmov; levi anarhizem, desni ekstremizem in nekaj islamističnega ekstremizma. Na operativni ravni je pa po besedah Prezlja tega manj kot v skoraj vseh sosednjih državah, kar državi daje še nekaj časa, da problematiko primerno uredi.
Prezelj tako predlaga, da se s stališča problematike skrajnih skupin posodobijo kazenski zakonik in prekrškovni akti. V fazi preventive je posebej izpostavil vlogo civilne družbe, obenem pa poudaril, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o boljšem poznavanju ekstremistične simbolike.
Gorazd Kovačič pa je na zaslišanju med drugim podrobneje izpostavil nekatere razlike med levimi in desnimi subkulturnimi skupinami. Delovanje skrajno desnih skupin temelji na kritiki ljudi, ki odstopajo od njihove predstave "pravega Slovenca". Zbirajo se na določenih mestih, denimo v lokalih ali na internih koncertih, za katere širša javnost ne izve. Kljub temu, da so skupine skrajnih desničarjev ofenzivne, so danes relativno nenevarne za nacionalno varnost. Drugače pa bi bilo v primeru, če bi dobile aktivnejšo podporo s strani nosilcev politične moči, je pojasnil.
Taktika levih skupin pa je po besedah Kovačiča nenasilna. Kadar anarhisti stopijo v javnost, to sicer naredijo glasno, vendar pa svojo ideologijo oblikujejo v ožjih krogih oz. getih. Navadno niso napadalni, razen v primeru občasnih konfrontacij s policijo, ki pa so bolj simbolnega pomena. Tudi v praksi anarhistov tako Kovačič ne vidi ogroženosti za ustavno ureditev.
Po mnenju Kovačiča je na področju skrajnih stališč v Sloveniji pravzaprav glavni problem močna polarizacija po politični oz. ideološki plati. Stvari, ki so danes retorika nekaterih političnih funkcionarjev, lahko v kakšnih drugih okoliščinah predstavljajo varnostno tveganje ali pa celo vodijo v množično obračunavanje, je opozoril.
Dotaknil se je tudi sovražnega govora v nekaterih medijih. Med drugim je predlagal ustanovitev neodvisnega organa, ki bi skrbel za monitoring in bi spremljal sistemske pojave sovražnega govora ter opozarjal nanje. Prav tako je predlagal, da bi se del sredstev iz medijskega sklada namenil opremi, ki bi pripomogla k regulaciji transmisije sovražnega govora v javnost.
Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede je dodal, da bi morali sovražni govor inkriminirati kot prekršek in s tem zagotoviti reakcijo državnih organov. Če na sovražni govor ne reagiramo in ostanemo tiho, ga namreč okrepimo, je opozoril. Med drugim je tudi predlagal, da bi kljub imuniteti morali tudi poslanci kazensko odgovarjati v primerih spodbujanja sovraštva in nestrpnosti.
Med konkretnimi predlogi zakonskih sprememb pa je Lobnikar izpostavil, da bi sodelovanje v ekstremističnih skupinah moralo biti nezdružljivo z zaposlitvijo v policiji, vojski ali v obveščevalnih službah.
Na naslednji seji bo komisija kot ekspertno pričo zaslišala še sociologa Damjana Mandelca.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.