V primerjavi z letom 2019 so na Državni revizijski komisiji lani zabeležili minimalen porast zavrženih zahtevkov (manj kot en odstotek) in zavrnjenih zahtevkov za revizijo (tri odstotke). Rahlo je narasel delež revizijskih zahtevkov, kjer so pritožnikom delno ugodili, delež zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija ugodila, pa je upadel s 33 odstotkov na 24 odstotkov.
V porastu je kompleksnost in število primerov, ki jih obravnavajo. Vedno več je tudi prekrškov. Po besedah predsednika Državne revizijske komisije so se v zadnjem letu epidemije soočili tudi s poplavo anonimnih prijav. Obravnavali so 30 odstotkov več prekrškov kot v 2019, uvedli pa približno enako število postopkov.
Červek je izpostavil, da za Državno revizijsko komisijo lani ni bilo omejitev delovanja kot v pravosodju. "V času najhujše epidemije smo morali biti kreativni, da smo lahko držali zadeve v rokah," je dejal in pohvalil zaposlene, ki "so kljub vsem težavam vzorno opravljali svoje delo".
Opozoril je še, da se na Državni revizijski komisiji soočajo s kadrovskim primanjkljajem strokovnega kadra. "Tega kadra je malo, naše plače niso stimulativne, da bi lahko privabili kadre iz prakse," je pojasnil.
Konec lanskega leta je bilo na Državni revizijski komisiji 29 zaposlenih skupaj s funkcionarji. "Glede na porast in kompleksnost revizijskih zahtevkov se je treba preklemansko potruditi, da v enem tednu prebereš zahtevek, kaj šele, da sprejmeš odločitev in jo spišeš. V kompleksnejših zahtevah so odločitve dolge tudi od 50 do 100 strani. Tega ni mogoče spisati v par dneh," je dejal Červek in izpostavil, da se po njihovih stališčih nato vsi ravnajo.
Sodišče je na podlagi postopkov, uvedenih na komisiji, lani izreklo za 370.000 glob. "Očitno se zadeve obračajo tudi na področju discipliniranja na trgu," je ocenil Červek, ki bi si želel, da bi bili "varuhi javnega interesa" bolj aktivni. Lani so namreč po njegovih navedbah opravili le dve reviziji na predlog Državne revizijske komisije, in sicer eno agencija za varstvo konkurence in eno Komisija za preprečevanje korupcije. "Če so ti organi aktivni, zna biti za koga zelo neprijetno, saj so specializirani za svoja področja," je še dodal.
Na vprašanje poslanca Boštjana Koražije, kaj je razlog, da že dve leti zapored ni bilo niti enega revizijskega zahtevka iz primorske, goriške, zasavske ali posavske regije, je Červek dejal, da osebno ocenjuje, da je Slovenija centralizirana in zato je največ vseh bistvenih razpisov v centru, zato je tam tudi več revizijskih zahtevkov.
Člani odbora so poročilo ocenili kot ustrezno ter menili, da njegova obravnava na seji DZ ni potrebna.
