Vlada je predlog potrdila 3. septembra, dan pozneje pa je bil vložen v Državni zbor. Predviden je skrajšani postopek. Osnutek, ki je bil pred vladno obravnavo objavljen 28. avgusta, nosi oznako EVA 2026-2190-0005.
Sedanji 24. člen Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) med izjemne dosežke, pomembne za Zoisovo štipendijo, uvršča najvišja mesta ter zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, vendar le na tekmovanjih, ki so »sofinancirana iz javnih sredstev«. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ta pogoj dodatno operacionalizira. Med drugim določa, da mora biti organizator za konkretno tekmovanje upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma mora biti financiranje zagotovljeno neposredno s strani pristojnega ministrstva.
Prav ta povezava med kakovostjo dosežka in načinom financiranja tekmovanja je postala osrednja tarča kritik. V praksi je lahko pomenila, da primerljiv rezultat na državnem tekmovanju pri enem kandidatu šteje kot izjemni dosežek, pri drugem pa ne, ker organizator njegovega tekmovanja ni dobil ustreznega javnega financiranja. Vlada ocenjuje, da je tak pogoj vsebinsko zgrešen: o vrednosti dosežka naj bi odločala kakovost tekmovanja in dosežka, ne pa dejstvo, ali je organizator pridobil državni denar. Obenem naj bi preverjanje financiranja povzročalo dodatna administrativna bremena pri odločanju o štipendijah.
Problem je v zadnjih letih prišel tudi pred sodišča. Višje delovno in socialno sodišče je v več zadevah zavzelo za vlagatelje ugodnejše stališče. V sodbi Psp 110/2025 je denimo presodilo, da je pravilnik z zahtevo po posebej določenem načinu javnega sofinanciranja zožil zakonsko določeno pravico, in uporabo sporne podzakonske določbe odklonilo na podlagi instituta exceptio illegalis. Podobno stališče je februarja letos ponovilo v zadevi Psp 32/2026.
Toda aprila 2026 je Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 2/2026 to razlago zavrnilo. Presodilo je, da pravilnik zakonskega okvira ne oži nezakonito, temveč dopustno konkretizira pojem sofinanciranja iz javnih sredstev. Vrhovno sodišče je poudarilo tudi pravno varnost: potencialnim štipendistom mora biti vnaprej jasno, kateri dosežki se bodo upoštevali, tega pa po njegovem ni mogoče ugotavljati šele za nazaj s široko presojo, ali so pri organizaciji tekmovanja na primer sodelovali javno financirani učitelji ali šole.
To je pomembna distinkcija. ZŠtip-1D torej ne popravlja ureditve, za katero bi najvišje sodišče ugotovilo, da je nezakonita. Nasprotno: Vrhovno sodišče je presodilo, da sporna določba pravilnika zakonito konkretizira veljavni zakonski pogoj javnega sofinanciranja, vlada pa želi zdaj ta zakonski pogoj odpraviti, ker ga šteje za vsebinsko neustreznega in administrativno obremenjujočega.
Odprava pogoja javnega financiranja sicer ne pomeni nujno, da bo za Zoisovo štipendijo štel vsak rezultat na kateremkoli tekmovanju. Že veljavni pravilnik uporablja vrsto drugih meril za opredelitev državnih tekmovanj: organizator mora imeti javno objavljena pravila, pri določenih tekmovanjih je zahtevana večstopenjskost, dostopnost udeležencem primerljive ravni izobraževanja in omejen delež najvišjih priznanj. Po sprejetju zakona bo zato pomembno tudi, kako bo podzakonska ureditev prilagojena novi zakonski podlagi.
Posebej pomembna je predlagana prehodna ureditev. Nova pravila naj bi se uporabljala tudi v postopkih za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, ki ob začetku veljavnosti novele še ne bodo pravnomočno končani. Že pravnomočno zaključene zadeve pa se ne bi ponovno odpirale. To utegne neposredno vplivati tudi na del še odprtih sporov zaradi nepriznanih tekmovalnih dosežkov.
Praktični vpliv
Za zdaj se pogoji za Zoisovo štipendijo še niso spremenili, saj je ZŠtip-1D šele v zakonodajnem postopku. Če bo predlog sprejet v predlagani obliki, bo bistvena novost odprava povezave med priznanjem izjemnega dosežka in javnim financiranjem državnega tekmovanja. Posebno pozornost bodo terjali odprti postopki, za katere predlog predvideva uporabo nove ureditve, ter posledična prilagoditev Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, ZŠtip-1D, EPA 0233-X
- 9. redna seja Vlade RS, 3. september 2026, https://www.gov.si/novice/2026-09-03-9-redna-seja-vlade-republike-slovenije
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
Pogovor z LEXI
