Po prehodnem obdobju se vsa okrajna sodišča, ki niso na sedežu okrožnega sodišča, preimenujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč, tista na sedežih pa se ukinejo in pripojijo matičnemu sodišču. S tem sicer ne bo dosežen omembe vreden prihranek stroškov. Najostrejše kritike med zakonodajnim postopkom so bile usmerjene v določbo, ki predsednikom okrožnih sodišč nalaga, da v dveh letih od začetka uporabe zakona izvedejo oceno smotrnosti notranje organizacije s poudarkom na poslovanju zunanjih oddelkov. Nasprotniki zakona so v tem videli zakonsko podlago za "tiho ukinjanje" sodišč v manjših krajih. Opozarjali so, da preoblikovanje v zunanje oddelke in možnost njihove ukinitve na podlagi "demografskih in infrastrukturnih značilnosti" de facto pomeni umik sodstva iz ruralnih območij. Slovenija ima sicer najbolj razdrobljeno mrežo sodišč (največ lokacij sodišč na 100.000 prebivalcev) od vseh evropskih držav.
Poleg pomislekov glede sodne mreže je polemiko sprožila tudi uvedba funkcije direktorja sodišča. Zakon določa, da direktor, ki je javni uslužbenec, samostojno prevzema naloge materialnega, tehničnega in finančnega poslovanja, s čimer naj bi razbremenil predsednika sodišča. V razpravi so bili izraženi pomisleki, da se s tem uvaja dvotirno vodenje, ki bi lahko vodilo v konflikte pristojnosti in zmanjšanje avtoritete predsednika sodišča, saj direktor odgovarja predsedniku, hkrati pa je njegov mandat vezan na petletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja. Kljub kritikam je koalicija zakon potrdila z argumentom, da večja sodišča omogočajo boljšo specializacijo sodnikov, enakomernejšo obremenitev in hitrejše reševanje zadev, podprto z novim informacijskim sistemom za avtomatsko dodeljevanje spisov.
Praktični vpliv
Do 1. januarja 2027, ko se zakon začne uporabljati, sistem ostaja nespremenjen, vendar se morajo deležniki pripraviti na prehodno obdobje. Predsedniki okrajnih sodišč morajo vedeti, da jim bo z začetkom uporabe zakona mandat prenehal, delo pa bodo nadaljevali kot vodje zunanjih oddelkov. Za odvetnike in stranke je ključna prehodna določba, ki v obdobju do uskladitve procesnih zakonov (ZPP, ZNP) dovoljuje, da v postopkih pred okrožnim sodiščem (ki prevzema pristojnosti okrajnih) v sporih do vrednosti 20.000 evrov stranke zastopa tudi pooblaščenec, ki ni odvetnik, če je poslovno sposoben. To začasno ohranja režim, ki je veljal pred okrajnimi sodišči, in preprečuje takojšnjo podražitev dostopa do sodišča za preprostejše zadeve.
Viri in reference
- Zakon o sodiščih (ZS-1), EPA 2133-IX, sprejet v Državnem zboru 21. 11. 2025
- Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2024, CEPEJ, https://public.tableau.com/app/profile/cepej/viz/QuantitativeDataEN/Tables?publish=yes
