Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem je 11. maja 2026 v parlamentarno proceduro Državnega zbora RS po skrajšanem postopku vložila predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč (ZPSŽPG, EPA: 0064-X). Jedro zakonskega predloga predstavlja določba, da se posmrtni ostanki žrtev s prikritih grobišč, vključno z žrtvami iz Jame pod Macesnovo gorico, pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana. Območje pokopa bi z zakonom pridobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Sočasno predlog znova razglaša 17. maj za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, s čimer se neposredno odziva na odločitev Golobove vlade, ki je spominski dan ukinila, in sledi jasnim priporočilom iz Resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2025 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.
Zakonodajalec utemeljuje sprejem takšnega zakona predvsem s civilizacijsko normo, ki vsakemu posamezniku zagotavlja neodtujljivo pravico do dostojnega pokopa in spomina. Gre za več tisoč vojakov, civilistov (moških in žensk) ter celo ranjencev in bolnikov, odvedenih iz bolnišnic, ki so jih v maju in juniju 1945 pomorile enote jugoslovanske partizanske vojske na več kot 700 krajih po Sloveniji in jih pometale v kraška brezna in opuščene rudniške jaške.
Predlagatelji opozarjajo, da dosedanja ureditev in lokacije, kot je območje Teharij, po oceni pristojne vladne komisije niso ustrezno urejene za osrednje pokope, in je glavno mesto najprimernejša lokacija. V Sloveniji so dostojna pokopališča italijanskih vojakov iz 2. svetovne vojne na Žalah, nemških vojakov v Kranju, kostnice v Kobaridu in Tolminu. Ljubljanski župan Janković pa se kljub temu že več let srdito upira in preprečuje pokop slovenskih žrtev na Žalah.
Z vidika pravnega reda in forenzike predlog prinaša ključne novosti, saj natančno ureja obveznost odvzema bioloških vzorcev za genetske analize in identifikacijo žrtev. Uvaja se zakonska obveza trajne hrambe vzorcev, kar bo omogočalo njihovo uporabo ob razvoju naprednejših znanstvenih metod v prihodnosti. Financiranje teh analiz v celoti prevzema država, predlog pa predvideva tudi vzpostavitev pravne podlage za sklepanje meddržavnih sporazumov o izmenjavi vzorcev DNK s tujimi institucijami.
Pravno specifična in za upravno prakso prelomna je določba, ki poenostavlja postopek ugotavljanja smrti. Zakon vzpostavlja pravno domnevo, po kateri se v mrliški list kot vzrok smrti vpiše "uboj", kot leto smrti pa leto 1945, razen v primerih, ko obstajajo in so predloženi verodostojni podatki, ki dokazujejo nasprotno. Upravne enote morajo te mrliške liste izdati v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona, o njihovi izdaji pa se javnost obvesti na način, ki je primerljiv z objavo preklicev uradnih dokumentov. Zakon izrecno nalaga tudi takojšnjo izvedbo postopkov za zavarovanje dokazov na lokacijah grobišč v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, s čimer se želi omogočiti preiskovanje in uveljavljanje kazenske odgovornosti po določbah Kazenskega zakonika.
Viri in reference
- Predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč
- Zakon za rešitev vprašanja prikritih grobišč, NSi
- Najverjetnejša koalicija s predlogom za pokop žrtev povojnih pobojev na Žalah, RTV SLO
- Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2025 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji (2025/2575(RSP)), https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/B-10-2025-0322_SL.html
- Milko Mikola: Komunistična represija proti »notranjim sovražnikom« v Sloveniji 1945-1951, Pravna praksa, št. 12, 2025, priloga
- Zupanič Slavec Zvonka: Exodus: Naša kri – o humanitarnem pravu, filmu in resnici, Pravna praksa, št. 17-18, 2026, str. 18-20
