Zakonodajalec je predlog zakona pripravil z namenom pravočasne izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz nedavne evropske reforme migracijskega prava. Državni zbor je zakon potrdil na seji 23. junija 2026 in s tem omogočil polno implementacijo Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov (EPA: 0135-X). Namen zakona je določitev strogo definiranih nacionalnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) 2024/1358. Slednja je bila na ravni Evropskega parlamenta in Sveta sprejeta 14. maja 2024 kot osrednji gradnik prepotrebne reforme Skupnega evropskega azilnega sistema. Primarni cilj te krovne uredbe je prenova informacijskega sistema Eurodac, ki iz prvotne, relativno preproste zbirke prstnih odtisov prosilcev za azil in nedovoljenih prehodov meja prerašča v celovito in visoko integrirano bazo podatkov za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva.
Zakon jasno razmejuje pristojnosti ključnih državnih organov znotraj Slovenije. Izrecno določa, da je slovenska policija tisti operativni organ, ki je dolžan odvzeti biometrične podatke nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav, osebam brez državljanstva in prosilcem za mednarodno zaščito. Po novih evropskih pravilih se nabor zahtevanih podatkov močno širi, prav tako se znižuje starostna meja za obvezni odvzem biometrije s štirinajst na šest let, kar v praksi pomeni povsem nove in tehnično zahtevnejše postopke obravnave družin z mladoletnimi otroki ob prihodu v schengenski prostor. Slovenska policija bo te občutljive osebne podatke primarno obdelovala v lastnih zbirkah, natančneje v evidenci o nedovoljenih vstopih tujcev v državo. Če pa določen posameznik v to evidenco še ni vpisan, mu je pa že bila izdana odločba o vrnitvi, se bodo njegovi biometrični in alfanumerični podatki obdelovali znotraj evidence izdanih odločb o vrnitvi.
Ključni element prenovljene zakonodaje je avtomatiziran in hiter prenos zbranih podatkov v centralni evropski sistem. Policija in pristojno Ministrstvo za notranje zadeve sta dolžna zajete biometrične podatke redno posredovati v sistem Eurodac. Zakon predvideva dva zakonsko dopustna načina komunikacije s krovno bazo: bodisi prek neposrednega vnosa s pomočjo varnega uporabniškega vmesnika, ki ga zagotavlja evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), bodisi z napredno avtomatizirano izmenjavo podatkov med nacionalnimi evidencami in centralnim sistemom Eurodac. Zaradi specifične pravne in varstvene narave azilnih postopkov pa Ministrstvo za notranje zadeve prevzema osrednjo vlogo pri prosilcih za mednarodno zaščito. Kadar ti ob podaji prošnje v Republiki Sloveniji prebivajo nezakonito, ministrstvo njihove podatke prevzame neposredno iz ustreznih policijskih evidenc ter jih z avtomatiziranim povezovanjem prenese v evidenco prosilcev za mednarodno zaščito, iz katere se po prenosu v Eurodac izbrišejo. Za osebe, ki prošnjo podajo v času zakonitega prebivanja na našem ozemlju, pa se vzpostavlja povsem nova začasna zbirka osebnih podatkov. Ministrstvo bo moralo to specifično zbirko tehnološko, administrativno in pravno vzpostaviti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona.
Hkrati zakon podrobno naslavlja tudi pomembne procesne pravice obravnavanih posameznikov. Policija je neposredno obremenjena z izrecno dolžnostjo, da mora vse osebe še pred samim fizičnim odvzemom biometričnih podatkov ustrezno in razumljivo informirati ter izvesti postopek obveščanja, strogo v skladu z zahtevami 42. člena Uredbe 2024/1358/EU. Strokovna javnost in nevladne organizacije na evropski ravni pri tem že dlje časa opozarjajo, da bo ključno spremljati, kako se bo to obveščanje dejansko izvajalo v praksi – zlasti pri komunikaciji z mladoletniki in izjemno ranljivimi skupinami. Povezljivost tako osveženega in razširjenega sistema Eurodac s preiskovalnimi organi držav članic in Europolom namreč močno krepi represivni nadzor z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorizma ter drugih hudih kaznivih dejanj. Implementacija tega razširjenega sistema v pravni stroki zato odpira kompleksna vprašanja s področja sorazmernosti posegov v zasebnost ter varstva občutljivih osebnih podatkov.
Praktični vpliv
Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Za odvetnike, ki delujejo na področju migracijskega, azilnega oziroma kazenskega prava, to pomeni takojšnjo nujnost prilagoditve strategij zastopanja tujcev in prosilcev za mednarodno zaščito. Svetovanje strankam bo moralo obvezno vsebovati jasna opozorila o neizogibnosti obsežnega odvzema biometričnih podatkov, ki sedaj strogo zavezuje tudi vse otroke nad šestim letom starosti. Kršitve bi lahko predstavljale podlago za pravna sredstva ali ugovore v posameznih postopkih. Policija ter Ministrstvo za notranje zadeve pa morata urgentno zagnati nove informacijske protokole za redno izmenjavo podatkov z agencijo eu-LISA ter brezpogojno v predpisanem roku šestih mesecev vzpostaviti zahtevano novo začasno zbirko podatkov za zakonite prosilce za azil.
Viri in reference
- Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov (ZIUVSBP), EPA: 0135-X
- Uredba (EU) 2024/1358 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov
